Še je mogoče, da Rusija sodeluje z Ukrajino in mednarodno skupnostjo za zmanjšanje napetosti po diplomatski poti. Če bo nadaljevala po dosedanji poti, pa se bo njena osamitev poglobila in sankcije zaostrile, je opozoril Obama.

Sankcije kot pozitivna spodbuda k politični rešitvi, ne kazen

EU in ZDA se po njegovih besedah sedaj usklajujejo, kakšne bi bile te močnejše, gospodarske sankcije proti Rusiji, pri čemer posebno pozornost namenjajo vprašanju energetske odvisnosti.

Tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je izpostavil, da imajo Evropa in ZDA usklajeno stališče o Ukrajini in Rusiji. V času mnogih negotovosti je nesporna trdnost čezatlanske vezi, ki je odporna na vse šoke, še toliko bolj ključna, je še poudaril.

Tako EU kot Obama sta sicer zavrnila navedbe o razhajanjih glede strogosti sankcij proti Rusiji, vendar je bil ton EU glede sankcij tudi danes blažji. »Sankcije niso kazen, temveč pozitivna spodbuda k politični rešitvi,« je izpostavil Van Rompuy.

Ugodni uvoz ameriškega plina

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je razpravo o tem, čigave sankcije so močnejše, zavrnil kot »brezplodno in nekoristno«, češ da to ni nikakršno »tekmovanje«.

Poleg Ukrajine je bil vrh osredotočen na trgovinsko in gospodarsko sodelovanje. Voditelji EU in ZDA so potrdili skupno zavezanost sklenitvi ambicioznega čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini.

EU se želi v sklopu tega sporazuma z ZDA dogovoriti tudi o ugodnem uvozu ameriškega plina, s čimer želi zmanjšati svojo energetsko odvisnost od Rusije. A Obama je opozoril, da bo morala Evropa predvsem raziskati možnosti lastnih energetskih virov, ne zgolj čakati na energijo iz ZDA.

»Razmere v Ukrajini so opomin, da svoboda ni zastonj«

ZDA je po Obamovih besedah sicer že odobrila povečanje izvoza energije v Evropo. V prihodnjem tednu je predviden energetski sestanek med EU in ZDA, na katerem se bodo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Ko bo začel veljati čezatlantski trgovinski sporazum, pa bo izvoz plina v Evropo še lažji, kar je v današnjem geopolitičnem vzdušju pomembno, je ocenil.

A obenem je ameriški predsednik Evropo opozoril: »Tako kot ni lahke, zastonj in preproste obrambe, ni popolnega, zastonj in idealnega energetskega vira.«

Ameriški predsednik je namreč okrcal evropske članice zveze Nato zaradi krčenja obrambnih proračunov. »Skupna obramba pomeni, da mora vsakdo prispevati (...) Razmere v Ukrajini so opomin, da svoboda ni zastonj,« je opozoril.

O prisluškovanju ZDA Obama ni želel govoriti

Prav tako je pozval k pripravi ustreznih kriznih načrtov za zagotovitev varnosti vseh članic Nata, ter spomnil na člen 5 Severnoatlantske pogodbe z zavezo k skupni obrambi. V Natu ni bolj in manj pomembnih članic, ko gre za zavezo k skupni obrambi, so vse enakovredne, je poudaril.

Van Rompuy je sicer na kratko obvestil, da sta z Barrosom Obami prenesla zaskrbljenost zaradi razkritij o ameriškem prisluškovanju v Evropi, a ameriški predsednik ni temu namenil niti besede. Tudi vse druge teme, na primer Iran, je zasenčila Ukrajina.