Odstranili so že večino barikad v četrti Admiralty. Sodišče je odredilo tudi odstranitev barikad na območju Mong Kok, medtem ko tabor protestnikov na Causeway Bay ostaja, poroča britanski BBC.
Protestniki so se na ulicah Hongkonga utaborili že v začetku oktobra, in sicer zaradi odločitve kitajskih oblasti v Pekingu, da bi pred volitvami vodje Hongkonga leta 2017 določili "ustrezne" kandidate, ki bi bili po volji partije. Hongkonžani tako ne bi mogli prosto kandidirati in se potegovati za položaj prvega moža mestnih oblasti, ampak samo s privoljenjem Pekinga.
Jezni nad odločitvijo Pekinga
Ob vrnitvi Hongkonga Kitajski izpod britanske krone leta 1997 je bil namreč sklenjen dogovor "ena država, dva sistema" o posebnem statusu in pravicah prebivalcev tega mesta. Med drugim tako, da bi v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. A Peking si je premislil in zdaj ne popušča; prvega moža mesta ne bo mogoče voliti brez poprejšnje odobritve kandidata v Pekingu, bodo pa Hongkonžani lahko neposredno volili vse ostale predstavnike v mestni parlament.
Protesti so sicer sprva na ulice pritegnili več tisoč protestnikov. V spopadih s policijo in izgredih je bilo več deset ljudi tudi poškodovanih. Kasneje pa so protesti zvodeneli in zdaj jih vztraja samo še nekaj sto, večinoma študentov, še navaja BBC.
Po drugi strani pa upada tudi javna podpora protestnikom. Tako naj bi glede na javnomnenjsko raziskavo Kitajske univerze kar 70 odstotkov Hongkonžanov raje videlo, da ceste niso blokirane. 43 odstotkov jih tudi odkrito nasprotuje zahtevam protestnikom, le 34 odstotkov pa jih podpira, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
