Obe imenovanji sta za določene politike sporni, vendar obratno od strankarske pripadnosti. Za republikance je sporen 66-letni Hagel, ker domnevno ni dovolj privržen Izraelu in je premalo agresiven do Irana. Pravi razlog za kritike nekdanjih strankarskih kolegov pa je najverjetneje dejstvo, da Hagel zagovarja krčenja v obrambnem proračunu.
Po dogovoru za preprečitev fiskalnega prepada, ki je rešil le problem davkov, se bodo v Washingtonu naslednje tedne prepirali okrog porabe. Za republikance je vojaška poraba edina, ki se ne sme zmanjšati, kar pomeni, da je ta za demokrate edini vzvod, da preprečijo preveliko porabo za socialne programe. Obrambni minister bo imel pri tem pomembno vlogo.
Hagelovo domnevno pomanjkanje podpore Izraelu, ki naj bi jo pokazal z eno samo kritično izjavo o vplivu "judovskega lobija" v ZDA, je danes odločno zavrnil namestnik Obamovega svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes. Opozoril je na glasovanja v senatu, ko je šlo za milijarde dolarjev pomoči Izraelu in sankcije proti Iranu, in zatrdil, da je Hagel glede Izraela in Irana na isti valovni dolžini kot Obama.
Republikanci Hagelu zamerijo tudi kritike na račun administracije predsednika Georgea Busha okrog vodenja vojne v Iraku, predvsem pa to, da je na svojem položaju mislil s svojo glavo in se ni bal prestopiti strankarskih bregov. Pred iztekom drugega senatnega mandata je leta 2008 dejal, da bo držal besedo in se ne bo potegoval za tretjega.
Kritizirajo ga tudi levičarji, ker je leta 1998 nasprotoval nominaciji Jamesa Hormela za veleposlanika administracije Billa Clintona v Luksemburgu. Hagel je Hormela označil za preveč odkritega in agresivnega homoseksualca. Za te besede se je opravičil šele lani, ko je že bilo jasno, da je v igri za obrambnega ministra.
57-letni veteran Cie Brennan pa je nasprotno bolj sporen za demokrate kot republikance, čeprav je zadnja štiri leta služil kot Obamov protiteroristični svetovalec. Obama ga je na čelo Cie skušal postaviti že leta 2009, vendar pa se je Brennan kandidaturi odpovedal zaradi kritik skupin za človekove pravice, ker naj bi bil vpleten v program mučenja terorističnih osumljencev.
Brennan je takrat v odprtem pismu Obami zatrdil, da je bil vedno proti "posebnim zasliševalskim metodam", prav tako pa se ni strinjal z enostranskim napadom ZDA na Irak. Zadržek zaradi zasliševanj je po besedah Rhodesa zastarel, saj je Obama "posebne metode" odpravil. Zagotovo pa se bo Brennan, ki je med drugim sodeloval pri operaciji za usmrtitev terorističnega vodje Osame bin Ladna, soočil s kritikami zaradi programa zunajsodnih pobojev terorističnih osumljencev z brezpilotnimi letali.
Hagel bo v primeru senatne potrditve na položaju zamenjal Leona Panetto, ki je bil kot karierni demokrat presenetljivo premalo goreč zagovornik krčenja porabe za obrambo. Brennan pa bo zamenjal upokojenega generala Davida Petraeusa, ki je novembra odstopil s položaja direktorja Cie zaradi ljubezenskega razmerja s svojo biografinjo.
Obamovo politiko nacionalne varnosti bo v prihodnje skupaj z njima sooblikoval še senator iz Massachusettsa John Kerry. Obama ga je že predlagal na čelo State Departmenta namesto Hillary Clinton in njegova potrditev bo gladka, saj je bil tudi na pobudo republikancev izbran šele potem, ko so napovedali blokado imenovanja veleposlanice pri ZN Susan Rice zaradi zavajanja javnosti glede napada na konzulat v Bengaziju.
Clintonova se je danes prvič vrnila na delo po tednih zdravljenja najprej zaradi trebušnega virusa, potem zaradi pretresa možganov, ki ga je doživela, ko je omedlela zaradi slabosti po virusu. Na koncu pa so ji odkrili še krvni strdek, ki so ga potem v newyorški bolnišnici uspešno pozdravili.
Poleg Clintonove v novi Obamovi administraciji ne bo še finančnega ministra Timothyja Geithnerja. Za ta položaj pa je vodilni kandidat sedanji šef kabineta Bele hiše Jack Lew. Predsednik, ki je drugi mandat osvojil s ključno podporo žensk, bo tako na najpomembnejše položaje v administraciji imenoval le moške, zaradi česar ga čakajo kritike ženskih skupin.
