Protestniki so se v Sarajevu zbrali pred sedežem Predsedstva BiH ter se odpravili pred sedež policije, kjer zahtevajo izpustitev prijetih protestnikov. Predstavniki posebnih policijskih sil so v pripravljenosti, do spopadov pa zaenkrat še ni prišlo. Po ulicah so vzklikali: »Lopovi, lopovi.«
Na glavnem trgu v Bihaću se je zbralo okoli 500 protestnikov, poroča AJB. Napovedali so blokado večjih cest, združenje vojnih veteranov pa zahteva odstop in prijetje premierja Unsko-sanskega kantona Hamdija Lipovače, kakor tudi odstop kantonalne vlade. Lipovača je sicer že včeraj zavrnil odstop in dejal, da se bo v ponedeljek sestal s predstavniki protestnikov, da bi se pogovorili o njihovih zahtevah, navaja Hina.
Do rešitve z mirnim dialogom
V Tuzli se medtem sestajajo predstavniki kantonalne vlade v Tuzli, predstavniki zveze brezposelnih ter neformalne facebook skupine »UDAR«. Strinjajo se, da se stanje mora spremeniti in popraviti v skladu z ustavo in zakoni, zagovarjajo pravico do protestov, vsi pa obsojajo nasilje. Prvi koraki za reševanje nastale situacije so tako narejeni, soglasno pa so sprejeli odločitev, da bodo težave reševali z mirnim dialogom. V prihodnjih desetih dneh se bodo dogovorili glede kandidatov za mandatarje ter člane vlade, poleg tega pa bodo še naprej delali in se dogovarjali glede najboljših in najbolj hitrih rešitev, piše portal Al Džazira Balkan (AJB).
»BiH nima nikakršnih možnosti, če ne bo začela postopka prilaganja EU«
V BiH je medtem odpotoval tudi predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, kjer je po obisku Mostarja in pregledu škode, nastale v nasilnih protestih zadnje dni, dejal, da bi rad pomagal pri umiritvi stanja v državi.
»Ti protesti se ne bi zgodili, če bi imela BiH jasno, koherentno politiko o tem, kaj želi,« je bil jasen. Meni, da morajo v državi čim prej dobiti evropske perspektive, saj se bodo sicer protesti odvijali tudi v prihodnje, kar Hrvaški ni v interesu. »BiH nima nikakršnih možnosti, če ne bo začela postopka prilaganja EU,« je dodal.
Začaran krog, ki je privedel tudi do vojne
V zvezi z nemiri v BiH pa se je oglasil tudi srbski premier Ivica Dačić, ki se trenutno sicer mudi v ZDA. Kot je opozoril v pogovoru za Glas Amerike (Voice of America), je dovolj že samo iskra, pa bi se v regiji lahko znova razvneli spopadi.
Opozoril pa je, da pri protestih v BiH ne gre le za socialno dimenzijo, ampak tudi za »določene politične zahteve, ki gredo k sistemu »en človek, en glas« in k ukinitvi entitet ter pravic narodov v BiH«. To pa po njegovih besedah odpira začaran krog, zaradi katerega je sploh prišlo do vojne v BiH, povzemajo srbski mediji.
Preberite še: V Sarajevu brez izgredov, v nedeljo nove demonstracije (foto)
Protesti so se začeli v sredo v Tuzli, predvsem zaradi slabega socialnega položaja v mestu in državi, v kateri naj bi bila stopnja brezposelnosti kar 44-odstotna. Nato pa so se razširili tudi na druga mesta v BiH in v petek dosegli vrhunec. Izbruhnilo je nasilje, pri čemer je bilo ranjenih okoli 200 ljudi, več deset pa so jih prijeli.
Policisti protestnike vrgli v vodo
Na spletu se je medtem pojavil posnetek obračuna med protestniki in policijo ob reki Miljacki. Iz videa, objavljenem na portalu youtube, je razviden pretep med protestniki in policisti, mnogi pa se po ogledu sprašujejo, ali je prišlo do uporabe neprimerne sile policistov. Številne protestnike so namreč pometali kar v reko. Hrvaški mediji pišejo, da možje v modrem niso izbirali sredstev za ustavitev protestnikov ter so se nadnje spravili s pendreki, nekateri pa poročajo celo o uporabi gumijastih nabojev. Zdi pa se, da so nekateri protestniki proti reki stekli prostovoljno, ravno zato, da se izognejo soočenju s policisti.
Posnetek naj bi nastal pred zažigom zgradbe vlade sarajevskega kantona in predsedstva BiH.
Stanje najhujše od konca vojne
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in Evropske unije v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je za avstrijski dnevnik Kurier izrazil razumevanje do protestov v BiH, a opozoril, da če bo prišlo do stopnjevanja nasilja, da bodo razmislili o vpoklicu evropskih sil. Predstavnike oblasti pa je tudi pozval, naj prevzamejo odgovornost za stanje v državi.Ocenil je še, da je trenutno stanje v BiH najhujše od konca vojne, ki je v letih od 1992 do 1995 divjala po državi.
»Ljudje dolgo niso protestirali, saj jim je bil mir po vojni z več kot 100.000 mrtvimi pomemben. Nosilci protestov so v glavnem Bošnjaki, muslimani. Vse pa se je začelo v Tuzli, kjer delavci že leto dni vsako sredo protestirajo, a jim nihče ni posvečal pozornosti,« je pojasnil.
Neučinkovita in predraga državna ureditev
Izpostavil je tudi, da je za proteste odgovorna tudi državna ureditev, ki enostavno ne deluje. »Daytonski sporazum je bil mirovni sporazum, ki je bil zelo uspešen. A kot ustavni sporazum je preveč kompliciran. V Federaciji BiH, ki jo sestavljajo Hrvati in Bošnjaki, je enajst vlad, enajst premierjev, 11 notranjih ministrov. To je neučinkovito in predrago,« je dejal za Kurier.
Za hrvaški časnik Jutarnji list pa je dodal, da bi morali tudi ministri kantonalnih vlad razmisliti o svoji odgovornosti. »Če bi bili učinkoviti, jih ne bi zažigali,« je menil Inzko in dodal, da »vsi obsojamo nasilje in obžalujemo, da je do njega prišlo, vendar je treba rešiti vzroke, ki so do tega pripeljali«.
S protesti BiH preskočila dve stopnici na poti k EU
Proteste je kot pozitivne ocenil tudi evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin, ki je dejal, da je BiH se tem »preskočila dve stopnici« na poti k Evropski uniji. Po tem, kar se je zgodilo v Tuzli in drugih mestih v Federaciji BiH mora politikom postati jasno, da ni več nedotakljivih in da bodo zadeve šle v smer, ki je sami ne želijo, je dejal.
»Če mene vprašate, je to dobro, pa kakorkoli grozno je videti, vendar mislim in odgovorno trdim, da je s tem BiH krenila proti EU,« je dejal Kacin za sarajevsko televizijo BHT 1.
