HRW je v ponedeljek objavljenem poročilu priznal, da v nekaterih spopadih ni bilo mogoče natančno določiti, kdo je izstrelil kasetne bombe. A "dokazi v več primerih nakazujejo na odgovornost ukrajinskih vladnih sil", piše v poročilu. Še posebej pri napadih na središče mesta Doneck na začetku oktobra naj bi bili namigi za odgovornost vojske najočitnejši, trdi HRW.
Ukrajinska vojska je danes očitke že zavrnila. "Teh bomb sploh ne uporabljamo, ker so prepovedane," je zatrdil tiskovni predstavnik vojske Vladislav Seleznjov. Ob tem je dodal, da vojska v spopadih s proruskimi separatisti ne strelja na civiliste.
V 12 domnevnih primerih uporabe kasetnih bomb, ki jih je HRW zabeležila, naj bi umrlo najmanj šest ljudi, ranjenih pa več deset oseb. A število žrtev je po trditvah organizacije še višje, saj da ni preiskala vseh očitkov o uporabi teh bomb.
Kasetne bombe so še posebej nevarne za civiliste. Osnovna granata namreč eksplodira na višini in nato po večjem območju razprši še manjše bombe ter s tem poveča območje ubijanja.
Z mednarodno konvencijo, ki je začela veljati leta 2010, je tovrstno strelivo prepovedano v več kot sto državah. A konvencije niso ratificirale ZDA, Rusija, Kitajska in tudi ne Ukrajina.
