Coeure je v pogovoru za današnjo izdajo poslovnega časnika Les Echos ocenil, da preložitev znižanja primanjkljaja v okvire pakta o stabilnosti in rast še ne pomeni odmik od srednjeročne strategije za uravnoteženje javnih financ, a mora država zato še toliko bolj okrepiti svoja prizadevanja za zagotovitev svoje verodostojnosti.

Za zagotovitev kratkoročne verodostojnosti mora Francija po Coeurejevih besedah absolutno uresničiti svoje zaveze glede znižanja strukturnega primanjkljaja, to je tistega, ki ne upošteva konjunkturnih gibanj. Prav tako odstopanje od triodstotnega cilja v letošnjem letu ne bi smelo biti preveliko.

Za zagotovitev verodostojnosti na srednji rok pa mora druga gospodarska sila Evrope po njegovih besedah zelo hitro sprejeti konkretne in ambiciozne odločitve za uresničitev svojih zavez glede znižanja porabe. Le na tak način naj bi lahko pomirila evropske partnerice.

Coeure po besedah francoske tiskovne agencije AFP ocenjuje, da je znižanje porabe najboljši način za uravnoteženje javnih financ, pri čemer pa je treba paziti na to, da se minimizira učinek na gospodarsko dejavnost.

Francija je do zdaj pri javnofinančni konsolidaciji sicer v večji meri stavila na dvigovanje davkov, a v zadnjih tednih tudi v Parizu prihaja do sprememb v razmišljanju.

Francoski predstavniki so po petkovi objavi zimske gospodarske napovedi Evropske komisije, v kateri so v Bruslju poslabšali javnofinančne napovedi za drugo gospodarstvo evrskega območja, kmalu dali vedeti, da je čas zrel za preložitev cilja o znižanju primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) z letos na prihodnje leto.

V Bruslju so nakazali na pripravljenost na takšen popustek, a vendar se bodo odločitve sprejemale šele spomladi, od Francije pa bodo evropske partnerice v zameno gotovo zahtevale okrepitev reformnih prizadevanj.

Francoski predsednik Francois Hollande je konec tedna zagotovil, da bo Francija nadaljevala z uresničevanjem strategije za uravnoteženje javnih financ do leta 2017. Napovedal je tudi, da bodo s prihodnjim letom poudarek pred dodatnimi davčnimi viri posvetili znižanju porabe.

Raven javne porabe v Franciji je najvišja v Evropi, prav tako pa je veliko davčno breme. Tega so v Parizu v zadnjem letu še povečali. Celo drugi vodilni člani socialistične stranke menijo, da zviševanje davkov glede na gospodarske razmere ni več primerno.

Francoski minister za proračun Jerome Cahuzac je danes vseeno pripomnil, da brez šest milijard evrov dodatnih javnofinančnih prihodkov državi prihodnje leto primanjkljaja ne bo uspelo spraviti na tri odstotke BDP.

Francijo se sicer zaradi gospodarske stagnacije, poslabšane gospodarske konkurenčnosti in dolgoletne nezmožnosti uravnoteženja javnih financ omenja kot potencialno največjo trenutno težavo za območje evra.