Čeprav je iskanje dogovora prioriteta nove grške vlade, pa si je Cipras le dan po zgodovinski izvolitvi leve Sirize vzel čas in kot novopečeni premier obiskal strelišče Kaisariani, kjer so nacisti leta 1944 v znak maščevanja za smrt nemškega vojaka pobili okoli 200 grških aktivistov. Obisk je imel tudi simbolično noto – Nemčija je namreč največje evropsko gospodarstvo, ki je imelo ključno vlogo pri postavljanju strogih zahtev pri evropski finančni pomoči Grčiji. »Zahtevali bomo zmanjšanje dolga, kakor tudi denar, ki nam ga Nemčija dolguje še vse od druge svetovne vojne,« je prek kratkim opozoril Cipras.
Dolgovali naj bi jim med 200 in 700 milijard dolarjev
Raziskava iz leta 2013 (naredila jo je prejšnja vlada premierja Antonisa Samarasa) je pokazala, da naj bi Nemčija Grčiji dolgovala okoli 200 milijard dolarjev za vso škodo, ki je nastala v času okupacije nacistov, stroškov za ponovno gradnjo uničene infrastrukture, kakor tudi posojila, ki jih je morala Grčija pod prisilo izplačati nacistom med letoma 1942 in 1944. Samaras, ki so mu mnogi očitali preveliko sodelovanje z Brusljem, s poročilom ni storil bolj ali manj nič. Nekatere skupine pa celo trdijo, da bi lahko dolgovana vsota dosegla okoli 677 milijard dolarjev.
»Z moralnega stališča bi Nemčija morala plačati te stare kompenzacije in »vojna posojila«, ki so nastala v času okupacije,« je prepričana Gabriele Zimmer, članica nemške skrajne levice Die Linke, ki je v evropskem parlamentu povezana s Sirizo. A ni veliko držav, ki so od Nemčije dobile kakršnokoli poplačilo škode, narejeno v času okupacije. »Naša dolžnost je, da ne pozabimo, da Evropejci živijo svobodno, ter so pogubili nestrpnost in črno ideologijo fašizma,« je pred časom komentiral Cipras.
Grčija ne bo več sprejemala ponižujočih dogovorov
Cipras sicer še naprej napoveduje, da je njegova glavna prioriteta najti način za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Grčija tako potrebuje nov dogovor z mednarodnimi upniki glede 240 milijard evrov grškega dolga, obljubil pa je realistične predloge za gospodarsko okrevanje, kakor tudi okrepljen boj proti korupciji.
Zagotovo pa je konec politike »poniževanja« njegove države in da Grčija ne bo več sprejemala ponižujočih dogovorov, je še poudaril in dodal, da so »pripravljeni krvaveti za grško dostojanstvo«. Nova grška vlada bo »na novih pogajanjih dosegla pošten in za vse koristen dogovor«, je prepričan novi grški premier.
»Za krepitev stabilnosti, ne negotovosti«
Tako nova grška vlada kot institucije EU si morajo prizadevati za krepitev stabilnosti, ne negotovosti, je poudaril podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen po razpravi kolegija komisarjev o Grčiji. Ob tem je vnovič poudaril, da od Grčije pričakujejo spoštovanje vseh dogovorov in pravil, o načinu za dosego cilja pa se je mogoče pogajati. »Cilja se ne sme premikati, lahko se premikajo poti do cilja,« je poudaril. Nedeljske volitve po Katainenovih besedah niso spremenile razmer v grškem gospodarstvu. Komisija želi po njegovih navedbah čim prej začeti pogovore z novo grško vlado.
V institucijah EU se po navedbah virov v Bruslju bojijo radikalizacije stališč na jugu, ki zahteva konec stroge varčevalne politike, in na severu, ki zahteva fiskalno disciplino, ter začaranega kroga ostre konfrontacije obeh strani, ki bi lahko imela resne gospodarske in politične posledice za Grčijo in EU.
