Aleksis Cipras, obraz grške skrajne levice Siriza, je ekspresno, manj kot 24 ur po zaprtju grških volišč, zaprisegel kot premier Grčije, s čimer je kronal svoj meteorski politični vzpon. S stiskom rok Ciprasa in Panosa Kamenosa, vodje desne stranke Neodvisni Grki, je nastala nova grška vlada, ki pomeni zgodovinski odmik od štiri desetletja dolge izmenične vladavine strank Nova demokracija poraženega predsednika vlade Antonisa Samarasa in Pasok nekdanjega premierja Georga Papandreua.
Bo nova politična elita, ki se še ni umazala s korupcijo, prinesla rešitev Grkom, lačnim dostojnega življenja? »Naučili smo se nezaupanja do politikov. Prevečkrat smo se že opekli,« ni opazila evforije med Grki svobodna novinarka Chrissi Wilkens. Prva naloga Ciprasa oziroma nove vlade je po njenem jasna: »Siriza mora izpeljati socialne reforme, ki jih bodo občutili tisti, ki jih je kriza najbolj prizadela.« Pogajanja za prestrukturiranje ali oprostitev dela dolga bi morala biti šele v drugem planu, je prepričana Wilkensova.
Ciprasovo sporočilo Nemcem
A vprašanje je, ali svoje naloge v tem vrstnem redu vidita tudi Cipras in Kamenos, voditelja iz povsem različnih političnih polov, zaradi česar mnogi analitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata denimo skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev, dvostranskih odnosih Grčije in Turčije, o sklepanju zakonske zveze istospolno usmerjenih partnerjev ter o odnosu med državo in cerkvijo. Cipras, ki je ateist, je tako včeraj prekinil dolgoletno tradicijo, namesto pri nadškofu grške ortodoksne cerkve Hieronimu je zaprisegel pri predsedniku Karolosu Papouliasu.
Edina prava skupna točka Ciprasa in Kamenosa je ostro nasprotovanje varčevalnemu diktatu trojke. »Sodba Grkov, vaša sodba, je neizpodbitno izničila program pomoči, ki je prinesel varčevanje in katastrofo. Trojka je stvar preteklosti,« je iz ozvočenja ob nagovoru volilcev grmel Cipras, ki želi s »konferenco dolžnikov« mobilizirati preostale prezadolžene narode. Čeprav so njegove besede nastrojene proti trojki, Wilkensova meni, da si Siriza ne želi velikega obračuna z Brusljem in Berlinom. A kako naj si Nemci drugače tolmačijo potezo Ciprasa, ki si je kot novopečeni premier za prvo potezo izbral obisk vojnega spomenika, ki obeležuje poboj 200 grških komunističnih upornikov? Pobili so jih nemški vojaki. Ali pa opominjanje na dolg, ki ga imajo Nemci do Grkov zaradi neplačila reparacij? Simbolike v Berlinu najbrž ne bodo spregledali.
Nemci so bil v odzivu na rezultate grških volitev in razglasitev nove vlade sicer precej zadržani. Iz Berlina so sporočili, da so pripravljeni sodelovati z Grki, vendar hkrati poudarili, da na odpis dolga ne pristajajo. Čeprav so s prvimi paketi pomoči rešili svoje banke, ki so bile močno izpostavljene Grčiji, bi Nemci ob bankrotu Grkov ostali brez 90 milijard evrov. Slovenija je v okviru EFSF za program pomoči Grčiji dala okoli 1,2 milijarde evrov jamstev, ob tem pa ji je do leta 2041 posodila še 264 milijonov evrov (doslej se je nateklo že dobrih 17 milijonov evrov obresti).
Še bolj je Grčiji izpostavljena Evropska centralna banka (ECB), ki prav tako nasprotuje prestrukturiranju dolga. Njen guverner Mario Draghi je že večkrat poudaril, da brez spoštovanja programa trojke Grki ne bodo več dobili denarja. V nedavnem pismu grškemu poslancu v evropskem parlamentu je poudaril tudi, da so Grki podpovprečno obremenjeni z davki. Razmerje med davki in BDP znaša namreč le 34,3 odstotka (v Sloveniji 37,6 odstotka). Šef evrske skupine Jeroen Dijsselbloem pa je Grke spomnil, da jim je Evropa enkrat že znižala obresti na dolg in podaljšala njegovo ročnost. »Odpisa dolga ne bo,« je bil odločen. Podobnega mnenja je ekonomist dr. Črt Kostevc, ki vidi možnost kvečjemu za odpustek pri izpolnjevanju programskih zavez.
Težave se obetajo že marca
Grčija ima približno 172 odstotkov BDP ali 315 milijard evrov dolga. Čeprav jo njegovo servisiranje stane okoli štiri odstotke BDP na leto – manj kot Irsko, Portugalsko in Italijo –, je stanje nevzdržno. Verjetni bodoči finančni minister Yannis Varoufakis zato predlaga racionalen načrt prestrukturiranja dolga: »Ne želimo plačati manj, kot lahko, vendar je trenutni načrt odplačevanja dolga povsem nerealen in nepovezan z gospodarsko rastjo.« Siriza si želi rešitve, ki bi višino odplačil dolga vezala na gospodarsko rast.
Če ima Grčija simpatizerje med voditelji nekaterih prezadolženih držav, tudi med Francozi in Italijani, Grki pri večini evropskih politikov ne vzbujajo sočutja. »Škandalozno bi bilo, da nam Evropejci pri zdravi pameti odrekajo denar, ki ga nujno potrebujemo,« se je Varoufakis obregnil ob neuspešne pogovore grških politikov in trojke o zadnji, sedem milijard evrov vredni tranši posojil iz zadnjega paketa pomoči. Brez tega denarja bi imeli Grki lahko težave že marca, ko zapade v plačilo za 4,3 milijarde evrov glavnic, najkasneje pa julija in avgusta, ko morajo posojilodajalcem vrniti šest milijard evrov. Dolg in vprašanja o prestrukturiranju so bili vselej stalnica na dnevnem redu grških voditeljev, ki so v petih letih dopustili, da se je v državo prikradla socialna kriza.
Od leta 2008 pa do konca leta 2013 se je delež grških gospodinjstev, ki izredno težko shajajo s svojimi mesečnimi prihodki, skoraj podvojil na 39,6 odstotka. Brezposelnost je še vedno več kot 25-odstotna, medtem ko zaman išče službo vsaj polovica mladih. Dejstvo, da je grški BDP v petih letih strmoglavil za 25 odstotkov, le še poslabšuje položaj gospodarstva, ki je po oceni strokovnjakov med najmanj konkurenčnimi v Evropi.
Kravato za nedoločen čas pustil v omari
Novi premier Aleksis Cipras naj bi imel recept in sredstva za zaobrnitev smernic. Njegov socialni program, katerega cilj je okrepiti rast, ustvariti 300.000 delovnih mest in okrepiti dohodke prebivalstva, je težak enajst milijard evrov. Minimalna plača naj bi se zvišala za 60 odstotkov na 750 evrov, grški upokojenci pa lahko računajo na ponovno vpeljavo božičnic. »Dvomim, da bo Cipras uresničil večji del svojega programa,« je jasen Kostevc. Vprašanje je že, kje bo našel denar za to. »Doma,« odvrača Cipras. Pri tem mu bo morda moral pomagati koalicijski partner Panos Kamenos, vodja desne stranke Neodvisni Grki, ki naj bi imel dobre povezave pri grških ladjarjih. Ladjarska panoga je poleg turistične daleč največja in ena redkih, ki posluje dobro.
Ko je Cipras zaprisegel kot novi premier Grčije, je dejal: »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da zaščitim interes grškega ljudstva.« Ob še eni neobičajni potezi ni nosil kravate. Nadel si jo bo, ko bo dosežen dogovor o zmanjšanju grškega dolga, pravi. Morebiti torej nikoli. Val proti varčevanju usmerjenih politik namreč ni pljusknil do Berlina niti, ko sta burkali morje mogočni Francija in Italija. V nizkem startu tako že čaka skrajno desna stranka Zlata zora, ki bi po oceni analitikov ob padcu Ciprasove vlade dobila dobršen del od 36 odstotkov glasov, ki jih je na nedeljskih volitvah zbrala Siriza.
