Hammond, ki je skupaj z ostalimi zunanjimi ministri šesterice velikih sil ter vodjo iranske diplomacije sodeloval v zadnji fazi maratonskih pogajanj na Dunaju, je tudi napovedal, da začasni sporazum z Iranom, sklenjen novembra lani v Ženevi, ostaja v veljavi, pogajanja pa se bodo nadaljevala.
560 milijonov evrov iz zamrznjenih sredstev
Iran bo poleg tega vsak mesec prejel okoli 700 milijonov dolarjev (560 milijonov evrov) iz zamrznjenih sredstev. »Pričakovati je, da bo prišlo do prenove trenutnega dogovora, da bo Iran dobil dostop do zamrznjenih sredstev v višini okoli 700 milijonov dolarjev na mesec,« je pojasnil Hammond.
ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija so se od februarja pogajale z Iranom, da bi začasni dogovor iz Ženeve zamenjali s trajnim sporazumom.
Pomiritev skrbi Zahoda
Sporazum naj bi pomiril skrbi Zahoda, da Teheran razvija jedrsko orožje pod pretvezo civilnih jedrskih dejavnosti. Islamska republika ves čas zanika tovrstne namige in vztraja, da je njen jedrski program povsem miroljubne narave.
Pogajalci se niso mogli zediniti predvsem glede dveh vprašanj. Prvo je število centrifug za bogatenje urana. Islamska republika ima okoli 19.000 centrifug, od tega jih je 10.000 delujočih. Iranska stran noče zmanjšati količine urana, ki ga je zmožna obogatiti, to pa je za Zahod nesprejemljivo. Druga sporna točka je odprava sankcij. Iran želi, da se to zgodi naenkrat in v najkrajšem času, medtem ko se zahodne sile zavzemajo, da se sankcije najprej odpravi začasno, šele kasneje pa tudi dokončno ukine.
