Ameriški mediji in druge organizacije so se pritoževali, da vojska pretirava s skrivanjem podrobnosti predsodnega postopka proti Manningu in skriva tudi dokumente, ki bi morali biti javno dostopni.
V sredo so nato objavili okoli 80 od 500 dokumentov, ki zadevajo dosedanje odločitve vojaške sodnice Denise Lind. V dokumentih ni ničesar takega, kar ne bi bilo znano.
Lindova je v sredo zavrnila zahtevo obrambe, naj razsodi, da so bili dokumenti, ki jih je Manning domnevno objavil, nepravilno označeni kot strogo zaupni.
Manninga so aretirali leta 2010 v Iraku, kjer je delal kot vojaški obveščevalec. Z vladnih računalnikov naj bi snel na tisoče dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatske depeše State Departmenta, ki so našli svojo pot do spletne strani Julliana Assanga WikiLeaks.
Manning je obtožen, da je z objavo dokumentov pomagal sovražniku. Zaradi tega mu grozi dosmrtni zapor.
Na sojenju, katerega začetek še ni določen, naj bi pričal tudi pripadnik posebnih enot Seals, ki je bil vpleten v operacijo proti Osami bin Ladnu.
Povedal naj bi, kako je objava dokumentov vplivala na operacijo, ki se je končala v pakistanskem Abotabadu pred dvema letoma s smrtjo voditelja teroristične mreže Al Kaida.
