Selektor nogometne izbrane vrste Srečko Katanec je bil ob zadnjem reprezentančnem zboru precej nejevoljen. Zmotilo ga je poročanje športnih novinarjev, ki so po njegovem izvajali prevelik pritisk na nogometno selekcijo in igralcem povzročali krivico. Katanec je govoril zelo posplošeno in v isti koš vrgel kar vse medije. »Tako se ne da več delati. V vaši miselnosti je treba spremeniti določene stvari. Morda se ne zavedate, kako je doživljati vse kritike. Igralce se postavlja pod neupravičen pritisk, zato je njihova predstava na igrišču slabša,« je poučil novinarsko srenjo.
Katanec je očitno pričakoval, da bodo mediji namenili hvalospeve nogometni reprezentanci, ki se je v uvodu kvalifikacijskega ciklusa spotaknila celo v Estoniji in šele nedavno prekinila skoraj leto dni trajajoči strelski post. Morda se Katanec premalo zaveda, da so kritike pač sestavni del njegovega posla. Če ga tako zelo moti poročanje slovenskih športnih novinarjev, je veliko vprašanje, kako bi prenesel pritisk v kateri drugi zahodni državi, kjer so norme postavljene bistveno višje, pri nas pa so svinčniki športnih novinarjev po večini slabo ošiljeni. Tudi Katanec, ki ima pri vplivnih novinarjih presenetljivo veliko ugodnosti, to jesen denimo sploh ni dobival provokativnih vprašanj, pa bi jih že zaradi neprepričljive igre vsekakor lahko. Ni skrivnost, da je resna konstruktivna kritika športnih novinarjev pri nas prej izjema kot pravilo, kar delno izhaja iz različnih povezanosti pomembnega dela novinarjev z delovanji klubov ali športnih zvez, o čemer smo pred časom že obširneje poročali. Poleg tega je skorajda na vsakem odmevnejšem športnem dogodku v Sloveniji na novinarskih tribunah mogoče opaziti poročevalce, ki z reakcijami ali s stilom oblačenja ne skrivajo čustvene pripadnosti do klubov, kar je prav gotovo temna lisa domačega športnega časnikarstva.
Zahović vulgaren, Kopitar jezen v dvigalu hotela, Zdovc pa, kot bi prosil za milost
Katanec pa ni edini, ki bi si želel drugačnega poročanja medijev, kar gre med drugim šteti celo kot poskus discipliniranja novinarjev in posega v njihovo delo. Športni delavci večkrat burno reagirajo na zapise v medijih, kar očem javnosti običajno ostane skrito. Omenimo le nekaj primerov. Športni direktor Maribora Zlatko Zahović je nedavno besnel nad komentarjem na teh straneh in po telefonu z vulgarizmi ostro zmerjal avtorja prispevka. Košarkarski selektor Jure Zdovc je Dnevnikovemu poročevalcu ob slovesu z letošnjega svetovnega prvenstva v Španiji – kot bi prosil za milost – celo namignil, da bi raje opravil pozitivistični intervju. Izrečenih neprimernih besed v dvigalu hotela v Stockholmu se prav gotovo zelo dobro spomni tudi selektor hokejske vrste Matjaž Kopitar, ko mu sredi svetovnega prvenstva ni bilo všeč poročanje Dnevnika. Med športnimi funkcionarji po večini prevladuje mnenje, da bi morali novinarji podpirati njihovo delo in jim s tem pomagati do boljših rezultatov (to je nazadnje omenil tudi nogometaš Milivoje Novaković), kar je skregano s poslanstvom novinarskega dela. In tujina? V Angliji, Španiji, Nemčiji ali Italiji je vrsta resnih športnih novinarjev, ki pri svojem delu nimajo nikakršnih zadržkov pri objavljanju utemeljenih kritik.
Študente novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede učijo, kako pomembna bo kritična nota v njihovih bodočih karierah. Profesorica na katedri za novinarstvo Karmen Erjavec pravi, da mora novinar vedno posredovati vse informacije, ki so ključne za predstavitev nekega dogodka ali situacije. »Brez kritične analize, ki je sestavni del procesa novinarskega dela, to enostavno ni mogoče. Seveda pa mora novinar pri analizi izhajati iz točnih informacij. Če novinar izpusti pomembna dejstva in vključi le pozitivne informacije, ki neki dogodek ali situacijo le promovirajo, je pristranski,« dodaja. Glede na izkušnje v našem medijskem prostoru bi bilo lahko aktualno vprašanje, ali se poslanstvo športnega novinarja razlikuje od poslanstva drugih novinarjev, ki pokrivajo področje politike ali gospodarstva. Erjavčeva ne dopušča dvomov, da je poslanstvo enako, a hkrati dodaja, da raziskave kažejo drugačno prakso. »Športno novinarstvo je namreč na stičišču informiranja in razvedrila, obenem pa ima močno poslovno in ideološko-politično vrednost. Zato številni analitiki športnega novinarstva opozarjajo, da športno novinarstvo pogosto odstopa od tradicionalnih žanrskih konvencij, ko novinarji denimo pogosto mešajo žanre in funkcije,« je sklenila.
Kritično pisanje kot boj z mlini na veter
Nekdanji dolgoletni športni novinar Franci Božič je v času aktivne novinarske kariere slovel kot kritični spremljevalec domačega športnega dogajanja. Nekoč je izjavil, da imamo v Sloveniji takšne športne novinarje, kot si jih zaslužimo. Danes opozarja, da se športni novinarji prevečkrat prelevijo v navijače. »Muka je gledati televizijski prenos kakšne tekme, ko vsi novinarji navijajo za reprezentanco ali Maribor. Saj ne rečem, da človek ne sme biti vesel uspehov, a to ne izključuje dejstva, da bi morali biti vsaj malo kritični. Zlatka Zahovića recimo vsi samo hvalijo, čeprav bi si zagotovo zaslužil kakšno kritiko. Se morda kdo vpraša, zakaj Maribor ob vseh uspehih in polni blagajni ne zgradi nogometnega centra s tremi, štirimi igrišči?« se sprašuje Božič.
Ko je še pisal o športu, je zaradi svojega sloga naletel na precej težav, kot se je izrazil. Pred leti s Srečkom Katancem dlje časa sploh nista govorila, ker je v eni od kolumn kritično ovrednotil selektorjevo taktiko s tekme proti Zvezni republiki Jugoslaviji na evropskem prvenstvu leta 2000, ko so Slovenci zapravili vodstvo s 3:0. »Verjetno sem bil še toliko bolj na udaru, ker sem bil v tovrstnih zapisih precej osamljen. Ko nimaš 'pomoči' drugih novinarjev, lahko govorimo o boju z mlini na veter. Novinarji gredo v svojem poslanstvu premalokrat do konca, kar je velik problem. Da so veliko premalo kritični, pa verjetno izhaja iz načina življenja,« je pojasnil. Zelo dobro so mu poznane tudi metode športnih funkcionarjev, ki pritiskajo na novinarje, da so v svojih prispevkih pregrobi. »Logično je, da želijo trenerji eliminirati še tisto kritiko, ki jo preberejo. Mislijo, da bi si zgradili avtoriteto pri športnikih, če bi na tak način odganjali novinarje. A novinar ne sme nikdar popuščati. Mora biti kritičen,« je odločen Franci Božič.
Znani psiholog Matej Tušak pravi, da kritike ne gre spregledati, če je ta utemeljena, saj se človek tedaj zave napak in jih ima priložnost popraviti. »Za športnika pa je lahko problematično, če se pred kakšno tekmo preveč obremenjuje z mediji. Takrat se je najbolje distancirati od vseh zapisov in se osredotočiti le na športno tekmovanje,« pravi Tušak. Opazil je, da je odnos med športniki in novinarji v Sloveniji zaradi majhnosti države veliko bolj oseben kot v tujini. »Ravno zaradi tega lahko športnika še toliko bolj prizadene zapisana kritika. Obenem je treba dodati, da imamo pri nas glede na majhnost trga zelo veliko medijev. Dogaja se, da nekateri novinarji niso tako dobro podkovani na športnem področju, o katerem poročajo, kar lahko privede do tega, da novinar naredi športniku zelo veliko krivico. Zadnjega decembra in januarja se je denimo vsako, ki je imel pet minut časa, ukvarjal s tem, kako je Tina Maze zanič, čeprav je bila še vedno v vrhu svetovnega pokala. Želim reči, da so lahko neutemeljene kritike zelo kritične do športnikov, ki se trudijo, a jim v tistem trenutku ne uspe ravno najbolj vrhunski dosežek,« je sklenil.
