Že od nekdaj so mu bili všeč hokej, tek in ekipni športi. »Včasih smo veliko igrali hokej na rolerjih, vmes sem eno sezono poskusil tudi hokej na ledu, ko sem končal osnovno šolo, pa je razpadla še nogometna ekipa in tako je v našem kraju ostal hokej na parketu edini šport, ki sem ga lahko treniral,« se spominja začetkov, ko se je veliko večino tega, kar zna, poskušal naučiti sam. In imel je to srečo, da je bilo v Borovnici kar nekaj fantov, s katerimi so se skupaj učili igre in jo izboljšali. Marsikaj pa se je naučil tudi od fantov, ki jih je videl igrati na različnih tekmah v Sloveniji in tujini. »Moje mnenje je, da se lahko skoraj od vsakega nekaj naučiš, pa to ne velja samo za hokej na parketu.«
Hokeju na parketu namenja velik del svojega časa, kljub temu da igra na Češkem, pa ne gre za profesionalizem na takšni ravni, kot jo poznajo na primer na Švedskem, Finskem ali v Švici. Trenirajo štirikrat na teden, priprave na novo sezono pa je v Sparti začel že konec maja lani. »Menim, da je marsikdo v Sloveniji, ki igra hokej na parketu, večji profesionalec od športnika, ki igra nogomet v prvi ligi. Tako da, če gledamo na profesionalizem z vidika odnosa do športa in želje po treniranju, se bi postavil kar visoko na lestvico. Če pa uvrstimo tukaj še kakšno plačilo, ki bi ga dobil za igranje, potem pa lahko rečem, da nisem za nobeno lestvico. A to je lahko tudi prednost, ki jo ima hokej na parketu v primerjavi z nekaj bolj razvitimi športi, saj po mojih izkušnjah igra hokej na parketu veliko 'zdravih ljudi',« pravi na temo profesionalizma in dodaja, da je v Sloveniji kar nekaj dobrih igralcev, Čehi pa naj ne bi bili nič bolj talentirani, le več jih je in imajo drugačno zaledje. »Pa še oni so v primerjavi s Švedi kakšen korak za njimi. Po nekaterih informacijah je hokej na parketu na Češkem na drugem mestu po številu registriranih igralcev, vendar pa tega ne morem trditi glede popularnosti. Na Češkem imajo nogomet, hokej in tudi tenis večjo veljavo. Prepoznavnost samih igralcev je bolj omejena na ljudi, ki hokej na parketu sami igrajo, mene osebno pa bolj poznajo zato, ker prihajam iz za njih, kar zadeva igro, eksotične Slovenije.«
Šport mu je kot človeku dal veliko, saj je veliko svojih težav potopil v druženje s palico, spoznal ljudi po različnih državah, obiskal kraje, ki jih verjetno ne bi nikoli, in doživel nepozabne trenutke z odličnimi ljudmi. Kljub temu pa mu je žal, da se že prej ni odpravil na tuje: »Napaka v karieri je verjetno, da se nisem že pred leti odpravil v tujino. A zdaj, ko sem šel, je to zagotovo najboljša odločitev. Sicer v življenju vsi delamo napake, tudi jaz, a menim, da se vse zgodi z določenim razlogom, in zato ne bi ničesar spreminjal.«
Trenutno je prav hokej na parketu številka ena v njegovem življenju, pri čemer pa priznava, da ima k sreči dekle, ki razume njegovo razmerje s tem športom, ki je del njega, »vendar pa je njeno mnenje zelo pomembno. Šola je na žalost na tretjem mestu, vendar pa se bom v prihodnosti potrudil, da se bo to spremenilo.« Izzivov mu ne manjka, v prihodnosti pa si želi narediti tečaj potapljanja, se preizkusiti v plezanju in se nekoč odpraviti na kakšno tekmovanje v triatlonu.
