Hči Tara skrbi za neizmerno veselje v družini Šestak. Postavna punčka, ki šteje več kilogramov kot mesecev (17. junija bo stara devet mesecev), se drži svoje mame Marije kot nekdaj startne številke, ki jih je nosila slovenska rekorderka v troskoku po vsem svetu. Odkar sta z nekdanjim atletom Matijo Šestakom spočela prvorojenko v družini, je torej minilo že 18 mesecev. Kar zadeva družinsko srečo, je pri Šestakovih prava idila. Kar zadeva vrnitev 35-letne Marije Šestak na atletske steze, pa položaj še zdaleč ni idiličen.
»Dokler na svoji koži ne občutiš, kako je živeti z otrokom, si težko predstavljaš, za kako veliko spremembo v življenju gre. Predvsem zato, ker sva z Matijo pri skrbi za Taro ves čas sama. Nikogar nimava v bližini, ki bi mu lahko zaupala Taro za nekaj minut,« nam je, medtem ko je Tara v popoldanski vročini v senci podlegla utrujenosti, razlagala Marija Šestak. »Svojo vrnitev na atletsko stezo sem si predstavljala drugače. Potem ko sem lani sredi septembra rodila, sem načrtovala, da bom po novem letu začela trenirati in se postopno približala maksimalni obremenitvi. Prve tri mesece sem se posvečala le Tari, potem pa sem res prišla na trening. A je bilo vse skupaj drugače, kot sem si predstavljala. Telo ni bilo sposobno večjih naporov, bolj me je vse skupaj spominjalo na rekreacijo kot pravi trening. Poleg tega je bila ves čas ob meni Tara,« opisuje Marija Šestak.
Skakalka troskoka je na pogled videti zelo športno, kot v najuspešnejših časih. »To sicer drži in tudi vse bolje se počutim. Hkrati pa to ne pomeni, da lahko že treniram z maksimalno obremenitvijo. Za zdaj tudi še nisem obula šprinteric. Kje je še čas, ko bom lahko trenirala iz polnega zaleta? Kljub temu pa vadim, kolikor lahko, predvsem vaje za moč. Kakovosten trening hkrati pomeni tudi počitek. Tega pa si trenutno v življenju ne morem privoščiti,« opisuje življenjsko situacijo, v kateri se nahaja, ena redkih svetovnih skakalk, ki se lahko pohvalijo, da so preskočile 15-metrsko znamko tako na prostem kot v dvorani.
»Glede na vse uspehe, ki sem jih dosegla v preteklosti, sem vedno govorila, da se bom vrnila na atletske steze, ko bom sposobna skokov prek 14 metrov. Realnost pa je takšna, da bom lahko maksimalno zadovoljna, če se bom vsaj približala trinajstim metrom,« je presenetljivo pogovor obrnila v drugo smer. »Zakaj? Pred kratkim sem izvedela, da moram do 1. februarja, ko mi bo potekel mednarodni status, doseči državnega, če želim, da se mi zdajšnji status podaljša. Če mi to ne bo uspelo, bom prihodnje leto izgubila službo v Slovenski vojski. Težko vam pojasnim, kako sem se počutila, ko sem izvedela za takšna pravila.«
Glede na pravila kategorizacije Mariji Šestak ni preostalo drugega, kot da se loti plana B. To pomeni trening z večjo obremenitvijo, ki posledično pomeni tudi precej večje tveganje za poškodbe. Marija Šestak namreč zaradi poškodbe stopala ni bila v tekmovalnem pogonu tudi pred nosečnostjo, saj je zdravila zahrbtno skakalno poškodbo. Če želi izpolniti državni razred, se bo morala na državnem prvenstvu, ki bo prvi avgustovski konec tedna v Celju, uvrstiti v prvo tretjino nastopajočih. To pa v konkurenci troskoka v Sloveniji ne bo lahko. »Delam v šesti prestavi. Trudim se na vso moč, a sem vsakokrat jezna, ko pomislim, kaj delam. Zavedam se, da tvegam poškodbo, s katero bi lahko končala športno pot. Je to res vredno? Morajo biti pravila res tako kruta? Septembra bo šla Tara v vrtec in prepričana sem, da mi bo odtlej lažje trenirati in se pripravljati že na dvoransko sezono. Še vedno imam namreč zelo visoke ambicije. Zato bi bilo precej bolj smotrno, da bi začela poln trening septembra, kot da se pripravljam na državno prvenstvo,« je prepričana finalistka olimpijskih iger v Pekingu ter nosilka dveh kolajn z največjih dvoranskih prvenstev.
»Ali kaj spremljam atletiko? Zelo in vedno jo bom. Najbolj sem presenečena nad daljavami v troskoku. Ne morem verjeti, da je troskok naredil takšen korak nazaj. Ne vem, zakaj je tako. Verjetno sem imela srečo ali smolo, da sem svoje največje uspehe dosegla v času, ko daljave prek 15 metrov niso bile redke. Spomnim se, kako sem bila denimo v Solunu z dosežkom 14,90 m tretja. S takšnim izidom bi bila v zadnjih sezonah povsem pri vrhu na največjih tekmovanjih. Kar zadeva slovensko atletiko, sem vesela za Martino Ratej. Upam, da bo nadaljevala v ritmu, v kakršnem je začela sezono v metu kopja,« je sklenila Marija Šestak.
