Zmage slovenske košarkarske reprezentance na uvodnih petih pripravljalnih obračunih, še posebej prepričljivi zadnji dve proti Srbiji in Turčiji, še vedno odmevajo. Predvsem je na pozitiven odziv naletela izjemna požrtvovalnost in agresivnost košarkarjev na parketu, kar naj bi bil zaščitni znak izbrane vrste tudi na evropskem prvenstvu. Nadaljnji optimizem vlivata dejstvi, da se bo moštvu danes pri delu v Kranjski Gori dokončno pridružil kapetan Jaka Lakovič, ki bolečin v hrbtu več ne čuti, ter da je selektor Božidar Maljković v Nebojši Joksimoviću in Juretu Balažiču pridobil dva pomembna aduta za prvenstvo stare celine.
Predvsem je presenetljiva dobra forma Nebojše Joksimovića, ki se je reprezentančnim pripravam pridružil naknadno. Po košarici Bena Udriha se je namreč zanj sprostilo mesto, ki ga ni pričakoval, zato poletnih dni ni izkoristil za predpripravo, kot so to storili praktično vsi preostali reprezentanti. A enaintridesetletni Koprčan se je v moštvu odlično ujel in hitro dokazal, da si mesto v izbrani vrsti zasluži. Z igrami na mestu organizatorja igre, na katerem je začasno nadomeščal do zdaj odsotnega Lakoviča, je navdušil. »Večji del kariere sem igral na poziciji branilca, ne organizatorja igre. A sva s Klemnom Prepeličem po sili razmer pomagala v tej vlogi. Zadovoljen sem, kako je vse skupaj funkcioniralo. Pa ne samo z moje strani, temveč tudi, kako so ostali igralci sprejeli moje igre na poziciji organizatorja igre,« je dejal Joksimović, ki se po povratku Lakoviča bržkone seli nazaj na mesto branilca.
Bolj kot strelec je v zadnjih treh sezonah član Igokee znan po odličnih obrambnih igrah, zato je s prikazanim na dosedanjih obračunih zadovoljen. »Predvsem bi poudaril ravno obrambo, ki je bila doslej bolj ali manj na vseh obračunih dobra. Če pogledamo na primer dvoboj s Turčijo, smo nasprotnika v prvem polčasu zadržali na 30 točkah, kar pomeni, da smo dobro opravili delo.« Priznava, da igra v napadu v določenih obdobjih še nekoliko niha in da se s soigralci včasih še ne držijo povsem zastavljenih idej, a meni, da bo s treningi in uigravanjem slika iz dneva v dan boljša. Toda če bo prava obramba, ga tudi kakšen slabši strelski dan ne skrbi. »Obramba mora biti še naprej in tudi kasneje na prvenstvu na visoki ravni. S trdno in agresivno obrambo lahko potem tudi v napadu bolje funkcioniramo. Če se bomo spustili v divjanje z nasprotnikom, nam bo zagotovo težje. Recept iz drugega polčasa proti Turčiji bo treba ponoviti na vseh prihodnjih obračunih in upam, da bo takšna tudi slika slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu.«
Poleg obrambe ga za zdaj navdušuje tudi odlično vzdušje, ki vlada v garderobi in na parketu. Pravi, da igralcem ni pomembno, kdo doseže koš, le da bo na koncu zmagala Slovenija. »Spoštovanje v igri moramo zadržati in na tem seveda tudi še delati. Kot moštvo lahko dosežemo veliko, kot posamezniki pa bolj malo,« pravi in dodaja, da bo dosedanje zmage moštvo pustilo ob strani, saj trenutek za kakršno koli evforijo ni primeren. Le pristop je treba zadržati.
Z racionalno in preprosto igro vse bolj vidno vlogo v reprezentanci pridobiva tudi triintridesetletni Jure Balažič, ki ga je lani selektor Božidar Maljković sploh prvič vpoklical v izbrano vrsto. Po odpovedi Erazma Lorbka je bilo jasno, da bo Novomeščan postal pomembnejši del reprezentance, izziva pa se ni ustrašil. Tako kot na parketu deluje krilni košarkar umirjeno tudi zunaj igrišča, zato ob nazivu najboljšega posameznika turnirja v Celju ni bil evforičen. »Gre za pripravljalne tekme, selektor Maljković me verjetno preizkuša. Ne morem pa skriti dejstva, da sem zadovoljen s svojimi predstavami, in upam, da jih bom v prihodnje le še nadgradil,« je povedal in napredek v lastni igri iz tekme v tekmo pojasnil z naslednjimi besedami: »Čez poletje sem se bolj fizično pripravljal, z žogo pa delal veliko manj. Zato sem potreboval nekaj časa, da sem dobil nazaj pravi občutek za met in igro. Ni še perfektno, toda gre na bolje. Drugače pa se trudim racionalno igrati že celotno kariero. Pametno poskušam izkoristiti prednosti in čim bolj skriti pomanjkljivosti.«
Glede na fazo priprav, v kateri je reprezentanca, je prikazano igro ocenil kot pozitivno, a je hitro poudaril, da moštva v Celju niso igrala v popolnih postavah. Pravi, da so zmage dobrodošle, za zdaj pa še ne pomenijo ničesar, razen tega, da so na pravi poti. Rezerve v igri tako kot Joksimović vidi predvsem v uigranosti, saj vseh akcij še niti približno niso osvojili, pričakuje pa, da bo tudi na tem področju napredek viden praktično iz dneva v dan. »Fizična priprava pa je že na določeni ravni, toda v razmerah, kakršne so bile do zdaj na pripravljalnih obračunih, ni prišla tako do izraza, kot bi drugače.«
