Za člansko izbrano vrsto je zaigral na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre leta 2008 v Atenah. Nato pa se je zgodba začela zapletati, saj je košarkarska zveza Bosne in Hercegovine Preldžića želela nazaj, a to zaradi pravil Mednarodne košarkarske zveze Fiba ni bilo mogoče, pa tudi Košarkarska zveza Slovenije (KZS) se o tem ni želela pogovarjati. Igralec se je med tem časom umaknil in ni želel igrati za nikogar, ko pa je že kazalo, da se je s slovensko zvezo dogovoril o nadaljnjem sodelovanju, se je od nikoder pojavila turška zveza, za katero so pri Fibi brez težav naredili izjemo. Tako Preldžić na evropskem prvenstvu v Litvi nastopa za Turčijo, za Dnevnik in Sportal pa je ekskluzivno priznal, da je bil v to praktično prisiljen.

V predtekmovanju ste prikazovali odlične igre in bili najboljši strelec turške reprezentance. Ste kaj takega pričakovali?

Nisem pričakoval, da bom že na prvem velikem tekmovanju za Turčijo igral tako dobro. Soigralci so me izredno lepo sprejeli. Počutim se, kot da bi bil v reprezentanci že dolgo časa, zato sem s tega vidika izredno zadovoljen.

Za uvrstitev v drugi del ste pošteno trepetali, saj bi v primeru zmage Poljske proti Veliki Britaniji izpadli že po predtekmovanju.

Na tretji in četrti tekmi predtekmovanja smo imeli nekaj težav. Izgubili smo proti Litvi, nato pa igrali slabo še proti Poljski. Na preostalih dvobojih, predvsem na zadnjem v predtekmovalni skupini A proti Španiji, smo pokazali svoj pravi obraz in prepričan sem, da imamo lepe možnosti, da se uvrstimo v četrtfinale.

Kakšen je cilj Turčije na evropskem prvenstvu?

Glavni cilj je uvrstitev med prvih šest, saj nam to prinaša kvalifikacije za olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Upam, da nam bo uspelo.

Kaj lahko poveste o igri slovenske reprezentance v Litvi?

Vse najboljše. Štiri tekme v predtekmovanju so dobili, proti Rusiji pa nesrečno izgubili. Igre slovenske reprezentance z zanimanjem spremljam in prepričan sem, da se lahko uvrstijo med šest najboljših ekip v Litvi. Imajo dobro moštvo in odličnega trenerja, tako da jim želim v nadaljevanju veliko sreče.

Slovenija bi vas na evropskem prvenstvu močno potrebovala...

Na žalost je situacija takšna, kakršna je. Tudi sami poznate razlog, zakaj ne igram za Slovenijo. Turki so me prisilili, da igram za njih. Na žalost je v življenju tako.

Pravite, da so vas Turki prisilili. Potem se niste sami odločili, da igrate za njih?

Ne. Moja odločitev je bila, da ne igram za nikogar, toda zaradi potnega lista, ki sem ga prejel, ker moram pri Fenerbahčeju igrati kot domači košarkar, mi niso dali druge izbire. V nasprotnem primeru bi mi bilo turško državljanstvo odvzeto.

Se s slovenskimi igralci kaj slišite?

Seveda. Z večino, s katerimi sem igral, se slišim. Z Gašperjem Vidmarjem sva odlična prijatelja in žal mi je, da ne more pomagati Sloveniji tu v Litvi. Tudi z Jako Klobučarjem sem v stikih, pa še z nekaterimi drugimi.

Sta po dvoboju s Poljsko kaj poklepetala z Alešem Pipanom, ki vas je v slovenski reprezentanci vodil na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Atenah leta 2008?

Sva, toda videvala sva se tudi že pred obračunom. Čestital sem mu za zmago proti nam. Žal mi je, da mu ni uspel preboj v drugi del, a če bi v Vilno potovali oni, bi izpadli mi, tako da je že v redu tako, kot je.

Sta se morda s slovenskim selektorjem Božidarjem Maljkovićem kaj slišala?

Ne. Ne poznam ga, a sem o njem slišal mnogo lepih stvari. Gre za pravo legendo svetovne košarke.