Iz domačega gospodinjstva vemo, da lahko porabimo le toliko denarja, kolikor ga imamo na voljo, in sporočilo s podobno vsebino je na akterje naslovil tudi direktor smučarske zveze Jurij Žurej. Samoprispevek naj bi tako znašal približno 15 odstotkov celotnega alpskega proračuna (165.000 evrov), njegova višina za tekmovalce pa je predvidena glede na njihov status. Najboljši bi tako plačali po 2000, tisti s statusom B 7000 in statusom C 9000 evrov, prav vsi pa naj bi tudi sami odšteli denar za letalsko vozovnico za priprave na južni polobli.
Najglasnejši so predstavniki treh klubov iz Kranjske Gore, Maribora in Škofje Loke, ki naj bi vodstvu zveze podobno kot sindikati vladi očitali, da delajo premalo na strani prihodkov, izpostavljajo tudi okostnjake, ki padajo iz omar in zaradi katerih je morala zveza nenadejano globoko seči v žep ter na primer odšteti kar 145.000 evrov odpravnine Matjažu Štiblju, nekdanjemu vodju projekta Modra kartica.
Da so smučarji za trenutne razmere krivi tudi sami, saj so v zadnjih letih rezultati pod pričakovanji, dokazuje tudi šampionka Tina Maze. Uspešno je končala pogajanja z vodstvom zveze, ki se pač zaveda, da je prav Črnjanka tista, zavoljo katere sponzorji sploh še vlagajo sredstva v alpsko smučanje. Ker obstaja velika verjetnost, da bo dvakratna olimpijska prvakinja leta 2015 smuči obesila na klin, bo prihajajoča sezona za njene sotekmovalce prelomna, saj zadnjih nekaj let močno zaostajajo za dosežki skakalcev, tekačev in biatloncev.
Vrhunski šport je pač krut in nagrajuje le najboljše. Ker so denarne nagrade v svetovnem pokalu dokaj visoke, najboljšim ne bo težko odšteti dveh tisočakov. A to, da se zgolj pojavijo na štartu, ne zadošča več.
