Ribiči se bojijo zaradi ščuk
»Z obiskom smo res zadovoljni, saj k nam ne prihajajo samo ljubitelji deskanja iz Posavja in sosednjih regij, temveč tudi iz Ljubljane in Zagreba z okolico,« pravi Jože Novoselc, prvi mož ekipe, ki je deskališču dala ime First wake park. Na deskališču ponujajo tudi učenje te veščine, njihovo dejavnost oglašuje tudi osrednja občinska turistična organizacija, kar pomeni, da jo podpira tudi občina. Ribiči pa ne. Zakaj?
»Mi za uporabo vodnega bazena gramoznice Boršt v namene ribištva državi vrsto let iz lastnega žepa plačujemo koncesnino, zdaj pa izpade, da smo tu mi moteči element in ne deskarji, ki si na neki način jemljejo pravico močnejšega,« pojasnjuje predsednik ribiške družine Brežice Petar Dimitrovski ter dodaja, da največ škode utrpi zarod ščuk. Te ikre odlagajo v priobalnem travju, deskarji pa jih enostavno odplaknejo.
Dimitrovski pove, da so deskarjem predlagali, naj vodno žičnico postavijo v savski mrtvici Cola v neposredni bližini Term Čatež, kjer je voda onesnažena z invazivnim rastlinjem in bi ribjemu življu povzročali manj škode kot na Borštu, vendar ti s predlogom niso soglašali. Tako eni in drugi že četrto leto branijo svoje okope na nasprotnih bregovih.
Deskarji z vsemi soglasji – tudi Zavoda za ribištvo Slovenije
Novoselc pravi, da so pred postavitvijo vodne žičnice na sestanku na občini z ribiči skušali doseči sporazum o skupni uporabi gramozničnega jezerca, saj deskarji uporabljajo vsega četrtino površine, vendar so se razšli brez dogovora. »Tako nam ni preostalo drugega, kot da se za pridobitev vodnega dovoljenja za izvajanje svoje dejavnosti obrnemo neposredno na višje instance, pri čemer nam je tudi uspelo,« pot do uporabnega dovoljenja opiše Novoselc. Vodno dovoljenje so jim ob soglašanju Zavoda za ribištvo Slovenije izdali na Agenciji RS za okolje.
»Na Zavodu za ribištvo Slovenije se res čudno obnašajo. Namesto da bi ščitili ribištvo, počnejo ravno nasprotno, kar potrjujejo tudi z dajanjem soglasij za odvzem vode iz manjših rek in potokov za namakanje kmetijskih površin, pri tem pa ne preverijo, ali je to mogoče početi brez škode za ribji živelj. Zaradi tega je v preteklosti občasno prihajalo celo do popolne izsušitve nekaterih vodotokov,« nejevoljno pove Dimitrovski in še poudari, da ribiči niso ne proti vodnim športom in ne proti kmetijstvu, vendar bi morali te zadeve po njihovem urejati bolj razumno.
