Po novi uredbi morajo gospodinjstva, ki so na vodovarstvenem ali drugače posebno občutljivem območju, čiščenje odplak v malih komunalnih čistilnih napravah ali nepretočnih greznicah urediti celo do konca leta 2015, dve leti kasneje pa še vsa preostala. Precej črnogledo napoved v zvezi z doseganjem rokov, predpisanih z uredbo, smo zapisali na podlagi trenutnega stanja na našem podeželju, ki je vse prej kot rožnato. Podeželske domačije v veliko primerih nimajo urejenih niti običajnih greznic, ki bi jih morale imeti na podlagi obstoječega zakona. V kraju Župelevec v brežiški občini smo na primer naleteli na primer, ko odplake iz neke kmetije, med katerimi smo zaznali tudi vonj po gnojnici, prosto odtekajo na polje. V dneh, ko je zemlja zaradi padavin posebno premočena, pa se odplake zbirajo v prava mala jezerca in dokler sčasoma ne poniknejo v zemljo, onemogočajo obdelavo kmetijskih površin. Podobno se dogaja tudi tam, kjer nimajo zagotovljenega odvajanja meteornih voda.
Denarja ni za vse
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, da nenadzorovanega iztekanja gnojnice v naravo obstoječa uredba (o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov) ne dopušča. Pravijo, da bi v takšnih primerih morala ukrepati kmetijska inšpekcija, česar v našem primeru nismo ugotovili, medtem ko nadzor nad stanjem meteornih voda prepuščajo lokalnim skupnostim oziroma občinskim in medobčinskim inšpektoratom, saj kmetijski inšpektorji v takih primerih niso pooblaščeni za ukrepanje.
Vodja medobčinskega inšpektorata v Krškem Martin Cerjak s tem v zvezi opozarja, da posavske občine gradnjo malih čistilnih naprav na podeželju sicer že nekaj let sofinancirajo, vendar sredstva, ki so na voljo, zadoščajo le za nekaj deset objektov na leto.
»O tej problematiki smo se že pogovarjali z občinskimi upravami, zavedajo se problematike in se vključujejo glede na razpoložljiva sredstva, očitno pa bo od večine občanov samih odvisno, ali bodo uredili čiščenje odpadnih voda v postavljenih rokih. Toda glede na razmeroma visoko ceno takih sistemov, ki stanejo vsaj 1500 evrov, in na slabo socialno stanje prebivalstva v Posavju dvomim, da bo v preostalem času mogoče povsem zadostiti uredbi,« meni Cerjak, ki opozarja na še eno zadevo, ki jo skušajo pristojni okoljski inšpektorji nekako pomesti pod preprogo.
Inšpektorji se zatekajo k izgovorom
»Kljub temu da vsako gradbeno dovoljenje že s konca 60. let prejšnjega stoletja določa, da morajo imeti hiše na območjih brez javne kanalizacije vsaj nepretočne greznice, gradbena inšpekcija zagovarja stališče, da tu ne gre za kršitev gradbenega dovoljenja. Doslej smo ji odstopili že nekaj izpostavljenih problemov, vendar smo dobili vedno enako pojasnilo, da njihova pristojnost menda sega samo do leta 2008, čeprav nam niso pojasnili zakonske osnove za takšno stališče,« dodaja Cerjak.
Glede na navedene izgovore bodo imele kmetijske, gradbene, okoljske in občinske ter medobčinske inšpekcije z nadziranjem izvajanja uredb o odvajanju odpadnih voda polne roke dela šele od januarja 2016 oziroma 2018, zaradi česar je znova mogoče pričakovati jezo tistih podeželanov, ki do takrat ureditve te problematike sami finančno ne bodo zmogli, na zadostno pomoč lokalne skupnosti ali države pa tudi ne morejo računati.
