Z ukinitvijo okoli 230 občinskih javnih zavodov s 15 ali manj zaposlenimi bi po ocenah ministrstva za javno upravo privarčevali okoli pet milijonov evrov na leto. Četudi bi bil ta prihranek realen – o čemer pa naši sogovorniki dvomijo – v občinah in na zavodih svarijo, da je cena ukrepa mnogo višja. Povzročil bi lahko celo razpad sistemov, ki zdaj prebivalcem zagotavljajo knjižnične storitve, izobraževanje odraslih, športne in turistične dejavnosti, kulturno ponudbo, programe za mladino...
»Mreža knjižnic, ki smo jo z muko gradili zadnjih 13 let, se lahko prècej sesuje,« poudarja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Predlagani interventni ukrep vlade bi prizadel 38 od skupno 58 knjižnic, ki so s svojimi prizadevanji v dobrem desetletju med seboj povezale 212 občin. »To ni bilo enostavno, sploh zato, ker so vse knjižnice brez izjeme zavodi lokalnih skupnosti in torej nobene ne financira vlada. Sesuti sistem s takšnim rokohitrskim ukrepom, za katerega je edino merilo število zaposlenih, je milo rečeno neodgovorno.«
Stroški bi narasli
Da Kamnik potrebuje zavod za turizem in šport, kot je zasnovan, poudarja tudi direktor tega zavoda na seznamu za ukinitev Franci Kramar ter opozarja, da bi kakršne koli spremembe za seboj pustile posledice. Čeprav vendarle svari pred preveliko paniko, ocenjuje, da je vsaj rok – dober mesec dni, v katerem naj bi po vladnem predlogu ukinili 230 zavodov – izjemno problematičen.
»Niti po znanstvenofantastičnem scenariju knjižnic med občinami ne moremo povezati do 1. januarja, druga možnost povezovanja z zavodi z drugih področij, o kateri smo razmišljali, pa se v preteklosti ni obnesla. Denar se je prelival tako, da je bila ena dejavnost privilegirana, druga pa marginalizirana,« pripoveduje Horženova. Hkrati dodaja, da ne ena ne druga možnost ne bi prinesli tako želenega prihranka, temveč bi se strošek delovanja knjižnic zaradi uskladitve dela na vseh ravneh – od skupnih izkaznic do nalepk na knjigah – v prvih treh letih celo povečal.
Da si ni mogoče obetati prihrankov od tako nesmiselnega in neresnega predloga, kot je ukinjanje oziroma združevanje zavodov le po merilu 15 zaposlenih, ki lahko povrhu (glede na kratek rok za uresničitev) prinese samo kaos, je mogoče slišati tudi med predstavniki občin, čeprav bodo svoja stališča javno razkrili šele v teh dneh. Rok za oddajo pripomb k predlaganemu interventnemu zakonu za občine se namreč izteče danes.
Ministrstvo šele zdaj pojasnjuje
Medtem ko v zavodih in občinah tuhtajo, kako rešiti ogrožene javne storitve, so zdaj z ministrstva za javno upravo sporočili, da je bil njihov predlog razumljen povsem narobe. »Z ukinitvijo pravne subjektivitete (in ne ukinitvijo zavoda samega) bodo zavodi nadaljevali delovanje v okviru občinskih služb, dejavnost pa še naprej praktično izvajali v nespremenjeni obliki.« Njihov predlog je namreč, da občinske uprave prevzamejo finančno-računovodske in tehnično-organizacijske zadeve manjših javnih zavodov ter njihove zaposlene, pri čemer pa bodo zavodi obdržali vse svoje organe (direktorja, svet zavoda, strokovni svet...).
»Tudi v tem primeru se stroški delovanja knjižnic ne bodo zmanjšali, razen če mislijo odpuščati,« ocenjuje Horženova. Pritrjuje ji nekdanja ministrica za javno upravo v Pahorjevi vladi Irma Pavlinič Krebs. »Predlagani ukrep absolutno ne bo dosegel rezultatov, hkrati pa bo ohromil samostojno delujoče javne zavode. Kajti če je edino merilo za spremembe število zaposlenih, nihče pa se ne ukvarja z vsebino dela javnega zavoda, prihrankov ne bo. Morda bo kakšen režijski strošek manj, vsi zaposleni pa bodo še naprej dobivali plače na občini. Tudi stroške delovanja zavodov bo treba še naprej plačevati,« poudarja Pavlinič-Krebsova. Hkrati opozarja, da vlada predlaga ukinjanje občinskih zavodov, kar je nedopusten poseg v lokalno samoupravo. »Odločiti bi morale občine.«
Se pa tudi nekdanja ministrica strinja, da so spremembe na področju javnih zavodov nujne, saj njihovo delovanje še vedno določa zakon, ki je bil sprejet v osamosvojitvenih časih in mišljen le kot začasna rešitev. Toda potreben je resen sistemski pristop k optimizaciji poslovnih procesov. Izvajalce javnih služb oziroma distributerje javnih dobrin bi bilo treba po njenih besedah reorganizirati in jim dodeliti tisto obliko osebe javnega prava, ki bi posameznemu izvajalcu oziroma distributerju zagotavljala takšno stopnjo samostojnosti, kot jo pri svojem delu potrebuje. Da bi odločevalci tako na občinski kot na državni ravni kaj takega lahko uresničili, pa bi bilo treba za vsako področje najprej oblikovati standarde in normative.
Videti dlje od morebitnih prihrankov
Namesto tega so se vlade v zadnjih letih raje zatekale k rokohitrskim ukrepom, pri katerih dlje od predvidenih prihrankov praviloma niso videle. Zato ni presenetljivo, da je ogorčena strokovna in civilna javnost večino takšnih predlogov raztrgala, še preden bi lahko bili uveljavljeni. To se je zgodilo s predlogom Janševe vlade leta 2012, da bi pod eno streho združili zavod za šolstvo, center za poklicno izobraževanje, šolo za ravnatelje, Andragoški center Slovenije, pedagoški inštitut, Zavod Planica, Muzej športa in Slovenski šolski muzej. Enaka usoda je doletela idejo, da bi 13 manjših samostojnih šol preoblikovali v podružnične šole in uvedli enoten šolski okoliš v večjih krajih. Še vedno samostojno delujeta tudi Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center, ki ju je Janševa vlada želela ukiniti in njune naloge prenesti na takratno superministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Je pa recimo vladi takrat uspelo tri samostojne javne agencije (Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije Japti, Agencijo za tehnologijo TIA in Slovensko turistično organizacijo STO) združiti v eno samo novo agencijo Spirit. Turistično gospodarstvo še danes to odločitev šteje za veliko napako in korak nazaj ter zahteva ponovno osamosvojitev turistične agencije.
Nasprotno je recimo Janševi vladi uspelo v življenje priklicati dolgo pričakovano upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v katero so se združili veterinarska in fitosanitarna uprava ter direktorat za varno hrano, na novo upravo pa je bil prenesen tudi del nalog inšpektorata za kmetijstvo. »Pozitivnih učinkov nismo merili v denarju, ampak učinkovitosti,« danes sporočajo z uprave in naštevajo, da je nova uprava prinesla enoten pristop k nadzoru, ki ga izvajajo veterinarji, inšpektorji za hrano in fitosanitarni inšpektorji, ukinjeno je bilo podvajanje pristojnosti, delovni proces je racionaliziran...
