Diagnostika in zdravljenje v drugih državah EU sta za slovenske bolnike postala precej dostopna. Bolniki, ki zaprosijo za povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, so pri tem večinoma uspešni, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V prvem polletju 2014 so ugodili kar 497 od 610 vlog, zavrnili pa le tri (preostalih 110 vlog so še reševali).
V Sloveniji tudi leto in več čakanja
Večina bolnikov se je čez mejo odpravila na elektromiografije (EMG), ki so zajemale kar 42 odstotkov rešenih vlog. Gre za diagnostiko, na katero bolniki ponekod v Sloveniji čakajo zelo dolgo. Najdaljšo pričakovano dobo ob stopnji nujnosti redno, skoraj 14 mesecev, imajo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v slovenjegraški splošni bolnišnici.
Po pogostosti so sledile vloge za povračilo stroškov magnetne resonance kolena in operacije na ožilju. Tudi pri slednjih so v ozadju prehajanja bolnikov čakalne dobe za operacije krčnih žil, ki v kar šestih bolnišnicah znašajo leto ali dlje. Najdaljše, kar 21-mesečne, so po zadnjih podatkih ob stopnji nujnosti redno v novomeški splošni bolnišnici.
Slovenski pacienti so večinoma odšli na Hrvaško, v Avstrijo in Italijo, v prvem polletju pa je ZZZS za povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi direktive namenil 68.423 evrov. Najdražji je bil pri tem ambulantno opravljen poseg na hrbtenici, za katerega so bolniku povrnili 3414 evrov (zavarovalnica povrne stroške do cene za isti poseg v Sloveniji). Omenjena direktiva velja od oktobra lani.
Odlivanje sili v reševanje težav slovenskega zdravstva
Če se bo stanje v slovenskem zdravstvu slabšalo, bo odhajanja v tujino v prihodnje verjetno še več, se boji murskosoboški zastopnik pacientovih pravic Martin Raj. Zavedanja o možnosti vse večjega odliva je po njegovem danes premalo. »Pacienti pač razmišljajo, kje bodo najhitreje prišli do pomoči, ki jo potrebujejo. Nobenemu ni v interesu, da se na pregled vozi sto kilometrov ali dlje, a bodo to storili, če v domači državi čakajo predolgo. Prost pretok pacientov bo zanje dolgoročno pozitiven, saj slovenski zdravstveni sistem sili, da odpravi težave in s tem prepreči odliv. Vsaka država si mora prizadevati, da čim več državljanov oskrbi v lastnem sistemu,« je poudaril Raj.
Odhajanje bolnikov čez mejo pomeni, da bo denarja za slovensko zdravstvo še manj, ugotavlja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Glede na to, da so odhodi v tujino tako očitno povezani s predolgimi čakalnimi dobami, bi bilo po njegovem smiselno plačati več programa za storitve v Sloveniji in jih s tem skrajšati. »Tukajšnje bolnišnice znajo in zmorejo narediti več,« je poudaril. Tudi Mezek pričakuje, da se bo odhajanje čez mejo le še povečevalo – pacienti so vse bolj seznanjeni s to možnostjo, tudi zato ker ima vse več ljudi v njihovi okolici izkušnjo zdravljenja v tujini. Če bo namesto krajšanja zdravstvena politika še naprej dopuščala daljšanje čakalnih dob, bo to za zdravstvo postalo resna težava, je opozoril.
