V severnem Sredozemlju so se pogosto zadrževali cikloni, ki so preprečevali, da bi se nad naše kraje razširil zelo topel zrak, so na Arso zapisali v novici z naslovom Muhasto poletje. Svetla izjema v deževnem vremenu, ki žalosti tako Slovence kot Hrvate, ki že beležijo odhode številnih turistov, je bil le vročinski val med 7. in 12 julijem, ko se je temperatura ponekod dvignila tudi do 35 stopinj Celzija. V juniju in juliju smo v Ljubljani zabeležili 13 vročih dni, so sporočili na Arsu. »To ustreza povprečni vrednosti za obdobje 1981–2010, ki je 12 dni. Stoletno povprečje pa je le takih 8,« so še dodali.

Dr. Klemen Bergant je za Dnevnik.si na vprašanje, ali je Balkan, kar se vremena tiče, posebno geografsko področje, pojasnil, da ima vsako območje svoje vremenske oziroma podnebne posebnosti. »Na vreme v določeni pokrajini vpliva preplet trenutnega stanja ozračja na širšem geografskem območju in regionalnih vplivov, kot so bližina morja, prisotnost gorskih pregrad, razgibanost reliefa ipd. Nastanek Sredozemskih ciklonov, ki jih omenjate, je eden od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na vremenske razmere na Balkanu,« je pojasnil Bergant.

Ali podnebne spremembe že sedijo na kavču?

Vsakodnevne plohe, precej nizke temperature in izredno slaba motivacija za skoke v vodo človeka spravijo v razmišljanje, ali so podnebne spremembe od trkanja že prešle k sedenju na kavč. Bergant pravi, da smo takšne vremenske dogodke kot je žled, ogromna količina snežnih padavin in mokra poletja v preteklosti že zabeležili in niso redkost, je pa res, da se bodo v prihodnje najbrž večkrat pojavljali.

»Ena od posledic podnebnih sprememb, ki naj bi vse bolj prihajala do izraza, je večja spremenljivost vremena in posledično tudi pogostejši izredni vremenski in vremensko pogojeni dogodki. Vendar se je potrebno zavedati, da smo vremensko podobne zime in poletja že imeli tudi v preteklosti. Žled primerljivih razsežnosti, kot letos februarja, je prizadel Slovenijo tik ob koncu 19. stoletja. Gre torej za zares izreden pojav, ki pa se je v preteklosti že zgodil. Letošnja količina padavin v juliju je sicer bila obilnejša, kot je v povprečju, vendar v mejah običajne medletne spremenljivosti. Izjema je le Slovenska Istra, kjer je bil letošnji julij najbolj namočen po letu 1976. Če povzamem - izredni vremenski dogodki, kot so suše, poplave, neurja z močnim vetrom in točo, žled ipd. postajajo vse pogostejša, kar lahko pripišemo podnebnim spremembam. Vendar bi bili takšnim pojavom priča, tudi če se podnebje ne bi spreminjalo, le manj pogosto,« je pojasnil Brglez.

Nas čakajo vroča in suha poletja?

Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v svojih predavanjih večkrat omeni, da se bomo zaradi podnebnih sprememb morali navaditi na sušna in vlažna obdobja. Poletja naj bi bila tudi po Brglezovih napovedih v prihodnje vse bolj suha in vroča. »Padavine bodo manj pogoste, ko pa bo do njih prišlo, bodo nalivi močnejši. To bi lahko povzročalo več težav s hudourniškimi poplavami. Premikamo se torej v smeri pogostejših ekstremov, tako z vidika suš in vročinskih valov kot z vidika hudourniških poplav. Se bodo pa poletja tudi v prihodnje od leta do leta razlikovala, tako da zagotovo lahko računamo tudi še na idilična poletja, kot jih prikazuje film Poletje v školjki,« je zagotovil.

Ali bo morda Poletje v školjki mogoče okusiti že v avgustu, pa Brglez ni mogel napovedati. »Glede na deževne dneve preteklega tedna se je vreme že nekoliko umirilo, vendar brez popoldanskih krajevnih ploh in neviht tudi ob koncu tedna ne bo šlo. Podobno vreme se bo predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu,« je napovedal.

Z dolgoročnimi napovedmi je treba biti previden

»Če pa govorimo o dolgoročnih - mesečnih ali sezonskih napovedih, se je potrebno zavedati, da so za srednje geografske širine, kjer leži Slovenija, še izredno nezanesljive. Izračuni Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena sicer kažejo, da avgust na območju Slovenije in njene širše okolice ne bi smel bistveno odstopati od dolgoročnega povprečja. Trimesečna sezonska napoved za avgust, september in oktober pa kaže nekoliko večjo verjetnost nadpovprečno visokih temperatur in običajno količino padavin. Vendar, kot rečeno, je potrebno biti z dolgoročnimi napovedmi vremena za Evropo sila previden,« je opozoril.

Vse kaže, da bomo tudi v avgustu poleg kopalk pakirali tudi gumijaste škornje. Hrvati sicer vztrajajo, da nas čaka topla jesen, a podobna napoved je razveseljevala tudi lani, ko smo se že konec septembra spraševali, kdaj bodo v stanovanjskih blokih začeli kuriti.