Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki združuje večino večjih vinskih kleti, je prepričan, da ljudje, ki jih vodijo, niso faloti, kot bi morda kdo pomislil ob visokih vračilih denarja, ki so jim jih odmerili nadzorni organi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri promociji slovenskih vin na tretjih trgih. Carinska uprava Republike Slovenije (Curs) je namreč opravila naknadni nadzor nad porabo denarja iz evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, iz katerega so slovenski vinarji v programskem obdobju 2007–2013 za promocijo vin v državah zunaj Evropske unije (na Balkanu) dobili okoli štiri milijone evrov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki vinarjem izplačuje ta denar, na podlagi nepravilnosti, ki so jih ugotovili cariniki, od treh vinskih kleti (ptujske, konjiške in mariborske) terja nazaj 462.441 evrov. Proti dodatnim trem prejemnikom evropskega denarja carinska uprava še vodi postopek, zato ni znano, ali bo tudi njih doletela denarna sankcija.
»Vinarji nismo tihotapci«
Curs je pri omenjenih kleteh ugotovil vrsto nepravilnosti pri porabi evropskega denarja za promocijo vin, najpogostejše so bile neverodostojni računi izvajalcev promocije, previsoki uveljavljani stroški, idejne zasnove in promocijsko gradivo so izdelali, še preden je bil objavljen poziv za uveljavljanje promocijskih ukrepov, druga neverodostojna dokumentacija...
Dušan Brejc na podlagi pogovora z vinarji poudarja, da so tako visoka vračila, kot jim jih je odmerila agencija, pri njih zbudila številne pomisleke. Takole pravijo: »Vinarji nismo tihotapci. Za denar za promocijo se nismo potegovali zato, da bi ga nezakonito porabili. Izvoz vin smo ohranili, marsikdo ga je celo povečal. Če promocijskega denarja ne bi pametno izrabili, bi izvoz slovenskih vin padel, pa ni.« Po Brejčevih besedah nobena druga evropska država ne izvaja tako pikolovskega nadzora nad porabo denarja za promocijo, kot se je tega lotila slovenska carinska uprava. »Vprašal sem vsa evropska združenja vinarjev in ne poznam primera, ko bi moral kdo vračati denar, čeprav obstaja poročilo evropskega računskega sodišča, ki sproža dvome o smotrni porabi denarja v nekaterih največjih vinorodnih državah EU. Je Slovenija spet nekakšna lovska cona, kjer se urijo v radikalnem izvajanju nekaterih evropskih uredb?« se sprašuje Brejc. Dodaja: »Vinarji ne porabijo veliko davkoplačevalskega denarja, zato se vprašajmo o sorazmernosti in smotrnosti takšnega nadzora, ko inšpektor skrajno radikalno pogleda dokumentacijo in je treba na podlagi seštevka manjših ugotovljenih napak vračati ves prejeti denar. To samo po sebi zanika prizadevanja po izvozu slovenskega vina.«
Direktor jezen zaradi takojšnje izvršbe
Silvo Žižek, direktor vinske kleti Zlati grič iz Slovenskih Konjic, je ob opisanem presenečen in jezen. Presenečen zato, ker je agencija razpisala pogoje za pridobitev podpore za promocijo, preverila račune, opravila revizijo in šele nato izplačala denar. Naknadno je sledila superrevizija Cursa, ki pa je ugotovil, da dokazne listine niso bile verodostojne. Toda Žižek pravi, da so cariniki stvari preverjali drugače, kot je zahteval razpis. Jezen pa je predvsem zato, ker je agencija izvršbo prek Cursa izpeljala čez noč. Takoj so jim namreč zablokirali bančni račun in pobrali 70 odstotkov odmerjenega vračila denarja.
»Tega niti pri davčni upravi nismo doživeli. Zjutraj smo dobili obvestilo o kazni, ob dveh popoldan pa so nam denar, rezerviran za plače, že zasegli z izvršbo. Pritožili smo se na odločbo in prosili za obročno odplačilo, vendar niti od agencije niti od kmetijskega ministrstva v treh mesecih še nismo dobili odgovora,« je kritičen Žižek. Zagotavlja: »Nikoli več se ne bomo potegovali za denar za promocijo. Če so zahtevali takšno dokumentacijo, pri kateri je kasneje vztrajal Curs, bi morali to zapisati v razpisnih pogojih.« Jezi ga tudi to, kako je agencija izpeljala izvršbo – z blokado računa. »Zelo se trudimo, da vse obveznosti plačujemo v rokih, in v treh letih in pol, odkar sem direktor, nismo imeli niti en dan blokiranega računa. Ker iščemo novega strateškega partnerja, je bistvena razlika, če v razpisne pogoje zapišeš, da podjetje tri leta ni bilo blokirano. Zdaj tega ne bomo mogli storiti. Z obročnim odplačevanjem bi lahko ta problem elegantno rešili,« je prepričan prvi mož Zlatega griča.
