»Kar se dogaja v Mariboru, je grozljivo! Nemudoma bi morala intervenirati Alenka Bratušek, ki je kot predsednica vlade tudi v funkciji ministrice za zdravje,« je nad zaostrovanjem spora med interventnimi kardiologi in vodstvom UKC Maribor ogorčen prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
V Dnevniku smo včeraj poročali, da se utegne prihodnji mesec v Mariboru sesuti dežurno zdravljenje bolnikov s srčnim infarktom. Trije od petih mariborskih kardiologov so namreč iz protesta preklicali soglasje k nočni pripravljenosti. Preostala dva kardiologa sta ta mesec ostala v pripravljenosti na izrecni ukaz Vojka Kaniča, predstojnika oddelka za kardiologijo in angiologijo.
Prihodnji mesec pa se bo sistem podrl in bo zato treba paciente ponoči peljati na interventni poseg v ljubljanski klinični center, kar bo UKC Maribor bržkone stalo več, kot je zdaj pripravljen plačati svojim zdravnikom in medicinskim sestram.
Nevarno varčevanje
»Nad dogajanjem v Mariboru sem ogorčen,« s tem v zvezi pove Cevc. »Če hočeš imeti dobro kardiologijo, moraš imeti usposobljene in spočite kadre. Kar se zdaj počne v Mariboru, je povsem zgrešeno, vodstvo kliničnega centra zaradi varčevanja ogroža zdravje bolnikov in zdravnikov, ki jih silijo v nemogoče delovne razmere.«
Cevc razume zahteve zdravnikov, ki se že več mesecev borijo za primerno plačilo njihovega nadurnega dela. Z lansko uvedbo elektronskega evidentiranja delovnega časa so se namreč ta izplačila bistveno zmanjšala. Za urgentni nočni poseg, s katerim bolniku vstavijo žilno opornico, prejme kardiolog 15 evrov, medicinska sestra pa 8 evrov, pri čemer si morajo člani interventne ekipe sami plačati prevoz na delo in še parkirnino v bolnišnični garažni hiši morajo poravnati iz lastnega žepa.
»Jasno je, da ljudje ne bodo hodili v službo zgolj iz ljubezni do sočloveka, za ta drobiž ne bi nihče opravljal tako zahtevnega nočnega dela,« opozarja Cevc in spomni na že nekoč spisano mnenje slovenskega združenja kardiologov, ki je dogajanje v Mariboru ocenilo kot nesprejemljivo.
Kardiologi so pri Gregorju Pivcu, direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, naleteli na negativen odziv. »Kakršno koli evidentiranje neopravljenih nadur ni samo pravno sporno, ampak tudi etično zavržno,« je prepričan Gregor Pivec. Vse predloge, ki mu jih je posredoval sindikat Fides, je označil za nezakonite. Tudi tistega, po katerem bi interventne kardiologe po koncu rednega delovnega časa razpisali v stalno pripravljenost z ustreznim dodatkom, zdravniki pa bi za vsak poseg prejeli 175 evrov.
Edino, kar je pripravljen ponuditi interventnim kardiologom, je 20-odstotni dodatek na osnovno plačo, pri čemer bi morali opraviti 200 urgentnih posegov več kot v letu 2013. Takšnega aranžmaja pa kardiologi ne nameravajo sprejeti.
Kako tvegani so prevozi za bolnika, ki je utrpel srčni infarkt? »Samo poglejte, kaj se je na naših avtocestah dogajalo v zadnjih dneh, in ocenite, ali so takšne vožnje tvegane ali ne,« odvrne Cevc. Druga možnost bi bila, da bi v Mariboru ponovno začeli zdraviti bolnike z zastarelo metodo s kemičnim raztapljanjem strdkov (tromboliza). A to je malo verjetno, saj je to možnost že pred meseci izrecno zavrnil Pivec z argumentom, da bi ukinitev nujnih interventnih posegov z vstavljanjem opornic povzročila »resno ogroženost zdravja in življenja bolnikov severovzhodne Slovenije«. Tromboliza je namreč bistveno manj učinkovita, bolj je tvegana in poleg tega še podaljša zdravljenje bolnika.
Predsednik sveta zavoda okrcal Kaniča
Razmere na oddelku za kardiologijo in angiologijo je svet zavoda UKC Maribor obravnaval v začetku leta. Tedaj je med drugim naložil vodstvu, da pripravi program prenove dotrajanega rentgena, ki ga kardiologi potrebujejo za poseg. »Jutri se bom sestal z direktorjem Pivcem in skušali bomo ugotoviti, kaj se še da narediti, po potrebi pa bom sklical izredno sejo sveta,« nam je včeraj dejal predsednik sveta zavoda Bogdan Čepič.
Čepič se strinja s stališčem Pivca, da vodstvo bolnišnice ne more delati razlik med zdravniki. »Vsi preostali oddelki so novo evidentiranje delovnega časa sprejeli, samo kardiologi hočejo imeti stari sistem, po katerem je bil vsak poseg ovrednoten s fiksnim številom ur, saj so na ta način nekateri dodatno zaslužili tudi po eno plačo,« je dejal Čepič in še dodal kritiko na račun predstojnika Kaniča, češ da v preteklosti ni poskrbel zato, da bi se izšolalo več interventnih kardiologov.
»Več posegov na enem dotrajanem aparatu ni mogoče narediti. Več kot pet ali šest kardiologov na enem rentgenu, ki je hkrati tudi namenjen diagnostiki, ne more delati kakovostno,« je Čepičevo kritiko zavrnil Vojko Kanič.
Zavod za zdravstveno zavarovanje se v spor ne namerava vplesti in sprožiti nadzora, izhaja iz njegovega odgovora. »UKC Maribor ima z ZZZS pogodbo, ki opredeljuje tudi program, ki ga je dolžan izvajati. Glede organiziranosti dela v konkretni bolnišnici pa se boste morali z vprašanji obrniti na lastnika in upravljavca bolnišnice, to je ministrstvo za zdravje,« so nam sporočili. Odgovora, kakšno je stališče ministrstva in Bratuškove ter kako namerava ukrepati, včeraj nismo dočakali.
Zaskrbljeni tudi v UKC Ljubljana
Včeraj popoldne so se na zaplete v Mariboru odzvali tudi v ljubljanskem kliničnem centru. Opozorili so, da bo priliv pacientov s srčnimi infarkti iz te regije na UKC Ljubljana večji, kar bo še dodatno zmanjšalo dostopnost drugih bolnikov ljubljanske regije, saj se bo povečala zasedenost postelj, čakalne dobe pa podaljšale. V sporočilu so izpostavili še ekonomski vidik, saj bi povečanje števila najtežjih bolnikov za interno kliniko in celoten UKC Ljubljana pomenilo povečanje stroškov in večjo izgubo iz poslovanja.
