Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji po veljavni zakonodaji upošteva vsaj rast cen življenjskih potrebščin. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu, je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani spomnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Dvig minimalne plače bo veljal že za januar
Glede na to, da je imela Slovenija decembra 0,7-odstotno letno inflacijo, bo v letošnjem letu izvedeno zvišanje minimalne plače za okoli pet evrov in pol na 789,15 evra bruto. Ta dvig bo veljal že za januar, je izpostavila ministrica.
Delodajalci ti uskladitvi zaradi slabega položaja gospodarstva niso naklonjeni, pri čemer ji nekatere organizacije izrazito nasprotujejo, sindikati pa menijo, da zvišanje ni zadostno.
»Minimalna plača bi morala slediti položaju gospodarstva oz. produktivnosti«
Posvetovanje se je po pričakovanjih razvilo v razpravo o primernosti sedanjega sistema minimalne plače. Predstavniki gospodarstva so se zavzeli za spremembe v smer omejitev, predstavniki delojemalcev pa za spremembe v smer zvišanja.
Kot je ob robu seje pojasnil prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, bi moral biti sistem tak, da bi minimalna plača sledila položaju gospodarstva oz. produktivnosti. To pomeni, da bi se minimalna plača v primeru negativne gospodarske rasti oz. slabše produktivnosti usklajevala tudi navzdol in se torej znižala.
Po njegovih besedah zviševanje minimalne plače v času padanja bruto domačega proizvoda pomeni manj delovnih mest.
Posedi za prenovo, ki bi minimalno plačo zvišala
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi se je medtem na novinarski konferenci nasprotno zavzel za prenovo, ki bi minimalno plačo zvišala. Predlagal je namreč, da bi se usklajevala z rastjo cen le tistih življenjskih potrebščin, ki jih prejemniki teh plač resnično potrebujejo. Med njimi so cene hrane, ki so se decembra na letni ravni povzpele več kot 0,7 odstotka.
Hkrati je bil Posedi glede na to, da je primernost minimalne plače kar naprej pod vprašajem, razočaran, ker vladna in delodajalska stran nikoli ne problematizirata visokih prejemkov menedžerjev.
ESS se je na podlagi razprave dogovoril, da Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravi analizo učinkov minimalne plače na gospodarstvo in da socialni partnerji vzpostavijo posebno skupino za preučitev trenutne ureditve in možnih sprememb.
