»Če me vprašate, ali verjamem, da bodo ti ukrepi popeljali državo iz krize, je odgovor absolutno ne,« je prepričan Štrukelj, vendar pa dodaja, da se mu zdi dogovor v situaciji, ko ni na obzorju nobenih resnih alternativ, najmanj slaba rešitev za članstvo Sviza. Meni, da so se sindikati z vlado zelo dobro pogajali in da bi bila vsaka druga rešitev slabša za vse strani. »Pri pogajanjih je bil prisoten tudi občutek odgovornosti za skupno dobro,« je poudaril.

Štrukelj: Vpeljava solidarnosti je pomemben dosežek

Kot zelo pomembno novost, ki bo po njegovem dvignila tudi kar nekaj prahu, pa je izpostavil »dejstvo, da so znotraj t.i. skupnosti dela dovolj natančno vpeljali solidarnost, da tisti, ki imajo več, več tudi prispevajo«. »Pri tem so posebej izpostavljeni tudi najbolj odgovorni za to situacijo, to so tisti, ki so plačani od 54. plačnega razreda naprej, torej zlasti funkcionarji, poslanci, ministri, vlada, tudi sama predsednica vlade,« je zadovoljen Štrukelj.

Prepričan je, da je to nujen pogoj, da ukrepi dobijo neko širšo legitimnost. »Tisti, ki to predlagajo, na tak način sami nase prevzamejo večjo težo, kot to zahtevajo od drugih. To je pomembno predvsem zato, ker nismo vsi enako odgovorni,« je pojasnil. Dodal je, da se sicer zaveda, da plače slovenskih funkcionarjev niso velike v primerjavi s plačami evropskih, pa tudi plačami funkcionarjev manj razvitih držav.

»Znižanje, ki pobira zgoraj bistveno več kot spodaj, je kljub vsemu gesta, ki kaže, da ne bodo jemali kuharicam, hišnikom, tajnicam, mladim, učiteljem, medicinskim sestram, policistom, ...« opozarja Štrukelj. Pomembno se mu zdi tudi znižanje pokojninskih premij, ki razbremenjujejo znižanje plač. »To je edini razlog, da smo na to pristali,« poudarja.

Preberite še: Vlada sita, sindikalisti celi, javni uslužbenci ob 110 milijonov evrov

Jutrišnje glasovanje bi znalo zadevo zaplesti, Štrukelj optimističen

Jutri bo članstvo Sviza, ki sicer šteje dobrih 39 tisoč ljudi, glasovalo o včerajšnjem dogovoru. »Na vsaki šoli imamo volilno skrinjico s seznami, komisijo, šteli bomo glasove in na koncu ugotavljali rezultate. Ti bodo jasni v ponedeljek,« je za Dnevnik.si razložil Štrukelj, ki upa, da se bo glasovanja udeležila več kot polovica članstva, kar pomeni da bo fizično glasovalo več kot 20 tisoč ljudi.

Kaj pa, če članstvo dogovor zavrne? Kot razloži Štrukelj, Sviz v tem primeru nima nobene druge možnosti, kot da začne izvajati aktivnosti za vložitev naknadnega zakonodajnega referenduma ali pa začne postopke za stavko, s katero bo branil sedanji položaj javnih uslužbencev z vsemi negativnimi posledicami, ki sodijo zraven. Štrukelj sicer upa, da do tega ne bo prišlo. »Vodstvo sindikatov bo seveda pozvalo članstvo, da glasuje za ta dogovor. Trdno namreč verjamemo, da bo to v tem trenutku najboljša rešitev,« je pojasnil in ob tem zagotovil, da je sam glede jutrišnjega glasovanja optimističen.

Bruslja nočejo

V Svizu sicer niso zagovorniki prihoda Bruslja, saj ne verjamejo, da lahko to karkoli reši. »Opozoril bi, da se Bruselj praktično v vsaki državi, kamor pride, nasloni na najbolj skorumpirane domače politične sile, lep primer tega je Grčija. Tako da pričakovati od njih kakšno izčiščenje – to je popolna iluzija. Prav nasprotno, poglobil bi se prav ta del politike, s katerim smo Evropejci najbolj nezadovoljni,« razmišlja Štrukelj.