263,54 evra manj ali okoli 5692 evrov (glede na zadnje podatke za letošnji februar) bo znašala junijska bruto plača predsednice vlade Alenke Bratušek, če bodo sindikalni organi oziroma njihovo članstvo potrdili ukrepe, o katerih so se včeraj dogovorili vladni pogajalci pod vodstvom notranjega ministra Gregorja Viranta in pogajalska skupina sindikatov, ki jih vodita Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič.
Nazadnje odločitev za kompresijo
Plačno lestvico bo namreč v tem primeru prizadela kompresija oziroma zmanjšanje razlik med plačnimi razredi, pri čemer se bodo osnovne bruto plače v višjih plačnih razredih znižale za večji odstotek kot tiste v nižjih.
Tako bi policist v 21. plačnem razredu po novem prejemal za 5,58 evra ali 0,58 odstotka nižjo mesečno bruto plačo. Učitelju v 31. plačnem razredu bi se osnovna plača znižala za 14,24 evra ali 1 odstotek, novinarju komentatorju na javni radioteleviziji v 41. plačnem razredu pa za 35,13 evra ali 1,66 odstotka. Zdravnik v 51. plačnem razredu bi prejel za 87,32 evra ali 2,79 odstotka nižjo osnovno bruto plačo, minister v 62. plačnem razredu pa 213 evrov ali 4,42 odstotka manj. Polletni učinek tega ukrepa vlada ocenjuje na dobrih 24 milijonov evrov.
Pogajalci so včeraj strli tudi drugi trd oreh, ki ga je predstavljalo dodatno pokojninsko zavarovanje. Njegovo plačevanje je želela vlada sprva ukiniti, včeraj pa so po Virantovih besedah pristali na to, da se plačevanje premije s 100 odstotkov letos zniža na 20 odstotkov. Prvo polovico naslednjega leta bi javnim uslužbencem plačevali 25 odstotkov premije, drugo polovico leta 2014 pa 30 odstotkov. Po kolebanju med marcem 2014 (zahteva sindikatov) in majem 2014 (predlog vlade) so se pogajalci tudi dogovorili, da se zaostala napredovanja v javnem sektorju sprostijo s 1. aprilom prihodnje leto, nova pa bi ostala zamrznjena. Kot je še potrdil Virant, so dodatke k plači večinoma pustili nedotaknjene. Znižuje se le bolniško nadomestilo za prvi mesec odsotnosti z 90 na 80 odstotkov, dodatek za akademski naziv naj bi se razpolovil, ukinjen pa naj bi bil poseben dodatek za ženske; tem se je dodatek za delovno dobo v primerjavi z moškimi povečal za 0,1 odstotka vsako leto nad dopolnjenimi 25 leti delovne dobe.
Narejena domača naloga
»Vsebina dogovorjenih ukrepov je v glavnem dokončna, ostalo je samo še vprašanje teksta oziroma stavkovnega sporazuma in nekaj fines,« je po načelnem dogovoru včeraj povedal Virant in dejal, da je približno takšen izplen pogajanj tudi pričakoval. Letos bodo po njegovih besedah dogovorjeni ukrepi poleg že privarčevanih 130 milijonov evrov zaradi lanskoletne uveljavitve Zujfa proračunski blagajni prinesli 110 milijonov evrov prihranka, prihodnje leto pa toliko, da bomo v primerjavi z realizirano plačno maso v letu 2012 privarčevali okoli 280 milijonov evrov. Vladni cilj je bil sicer sprva pri plačni masi letos z dodatnimi ukrepi privarčevati 158 milijonov evrov, zato bo treba po Virantovih besedah za plače zagotoviti okoli 80 milijonov evrov dodatnega denarja. Večji del tega zneska bo po njegovih besedah mogoče dobiti s prerazporeditvijo sredstev za materialne stroške, za preostali delež pa bo v prihodnjih tednih potreben dogovor s premierko in finančnim ministrom.
»Na področju plač smo naredili domačo nalogo, zdaj pa bo treba iskati še druge ukrepe na odhodkovni strani proračuna, da bi se izognili kriznemu davku, kar je po mojem nujno. Mislim, da smo na plačah naredili največ, kar se je v slovenskih razmerah dalo, kajti smo država, kjer se spoštuje socialni dialog, smo država referenduma in smo država z močnimi sindikati. Zato mislim, da je ta dogovor veliko bolj pameten, kot pa da bi vlada na silo uveljavljala enostranske ukrepe, saj bi v tem primeru dobili referendum, stavke, demonstracije, vse to pa bi nas gotovo stalo več kot ta sporazum,« je ocenil Virant.
»Z ministrom Virantom se redko strinjava, toda tokrat se v celoti strinjam z njegovo izjavo,« pa se je Štrukelj odzval na Virantove besede in na namigovanja nekaterih medijev, med njimi tudi britanskega Reutersa, da naj bi evroskupina, s katero se je v Bruslju včeraj sestal tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer, pritisnila na slovensko vlado, naj okrepi predlagane ukrepe za rešitev težav v bančnem sektorju in v javnih financah. Štrukelj se je namreč zbal, da bi to pomenilo še dodatno rezanje plač javnih uslužbencev.
Z vsebino dogovorjenega so sindikalni pogajalci po njegovih besedah sicer zadovoljni, ključnega pomena zanje zdaj pa je iztožljivost vsebine, torej zagotovilo javnim uslužbencem, da bo dogovorjena vsebina ukrepov tudi izvedena. To pomeni, da ne bo dovolj zgolj plačni dogovor, temveč bo potreben zapis ukrepov v kolektivno pogodbo, je potrdil Štrukelj. Ob tem je še dejal, da slika o tem, kateri sindikati in koliko jih bo podpisalo včerajšnji dogovor, še ni povsem jasna: »Rad bi spomnil, da se bo do dogovora opredeljevalo tudi celotno članstvo Sviz (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki ga vodi Štrukelj, op. p.), zato bomo odgovor dobili šele čez nekaj dni. Včeraj se je pogajala pogajalska skupina in ne organi sindikatov, ki bodo sprejeli dokončno odločitev o podpisu ali zavrnitvi dogovora.«