Eko sklad letos za obnovo starejših stavb, vgradnjo obnovljivih virov energije, učinkovitih ogrevalnih sistemov, lesenih oken, sodobnega prezračevalnega sistema, gradnjo oziroma nakup nizkoenergijske ali pasivne hiše oziroma stanovanja... občanom namenja 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je 2,5 milijona evrov več kot lani. 200.000 evrov jim je tako kot lani na voljo za nova in predelana baterijska električna vozila. Nepovratne spodbude zanje lahko dobijo tudi podjetja (skupno jim je na voljo 300.000 evrov), ki jim država ponuja tudi skupno 300.000 evrov za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet.
Za izvedbo enega ali več ukrepov, katerih vrednost presega 10.000 evrov, ter za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe lahko občani dobijo tako nepovratno finančno spodbudo kot ugodno posojilo. Pri tem velja, da oboje skupaj ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Enako velja za nakup baterijskega električnega vozila.
Število vlog ni omejeno
Za eno naložbo lahko tako občan kot podjetje dobita največ eno nepovratno finančno spodbudo oziroma pomoč, zato pa omejitev, za največ koliko ukrepov lahko posamezna oseba pridobi nepovratna sredstva, ni. Izjemi sta le dve. Posameznik lahko pridobi sredstva Eko sklada le za nakup enega stanovanja v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu. Pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud za baterijska električna vozila pa velja omejitev, da lahko posameznik z eno vlogo dobi sredstva za največ eno vozilo. Seveda pa lahko odda več vlog. Pri tem mora vozilo obdržati najmanj 3 leta po sklenitvi pogodbe o dodelitvi spodbude.
Občani kažejo največ zanimanja za naložbe v eno- in dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih, zaradi velikega navala pa so morali ta javni poziv konec lanskega avgusta celo predčasno zaključiti. Letos je za te naložbe namenjenih 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Kot pravijo v skladu, se počasi povečuje tudi število starejših večstanovanjskih stavb, ki jih obnavljajo s pomočjo nepovratnih sredstev sklada. Medtem ko lani niso razdelili vsega razpoložljivega denarja, je letos za to na voljo 4,5 milijona evrov. V preteklih dveh letih je bil velik tudi odziv občin na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo oziroma prenovo stavb v lasti občin, ki so namenjene vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Lani je bilo za te namene razpisanih in porabljenih za milijon evrov nepovratnih sredstev, predlani pa za štiri milijone evrov. Kljub temu občine letos možnosti najema posojila ali pridobitve nepovratnih sredstev sklada nimajo.
Med najmanj zanimivimi so bili javni pozivi za spodbujanje baterijskih električnih vozil za cestni promet in avtobusov za javni potniški promet na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, kjer so sredstva lani ostajala. »Glede na prve informacije bo odziv na ta ukrep letos mnogo boljši,« so ocenili v Eko skladu. Pojasnili so tudi, da so neporabljena sredstva namenili za druge pozive oziroma so jih prenesli v letošnje leto.
Na meji smiselnosti
Prav subvencioniranje nakupa baterijskih električnih vozil pa je za nekatere sporno. Tudi nekdanji državni sekretar na nekdanjem ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes meni, da je ta ukrep na robu smiselnosti. »Gre za novo tehnologijo, te pa države ponavadi podpirajo, če jih same razvijajo. Ne poznam pa podatkov, v kolikšni meri je naša industrija vključena v razvoj električnih avtomobilov,« je pojasnil. Medtem ko z gospodarskimi učinki pogojuje smiselnost sofinanciranja nakupa avtomobila zasebniku, pa ne glede na to zaradi okoljskih učinkov podpira spodbude za nakup okolju prijaznejših avtobusov in drugih javnih prevoznih sredstev, tudi taksijev.
Eden največjih poznavalcev področja električnih avtomobilov pri nas dr. Miran Gaberšček pravi, da Eko sklad s svojimi spodbudami trenutno ne pomaga slovenskemu gospodarstvu, saj sofinancira nakup obstoječih avtomobilskih znamk, slovensko gospodarstvo pa razen pri Renaultovem twizyju ni udeleženo pri njihovi izdelavi. Bi se pa to lahko v prihodnosti spremenilo, če bi ljudje v večji meri začeli kupovati baterijska električna vozila. »Slovenska podjetja imajo veliko znanja o posameznih komponentah, ki sestavljajo tako vozilo in če bi se trg razširil, bi lažje prišla do sodelovanja pri njihovi izdelavi.« Zato prav v promociji in spreminjanju navad ljudi vidi največjo vrednost subvencij Eko sklada.
