Slovenija se bo po sveže milijarde vnovič podala v ZDA, kjer je v zadnjem letu in pol izdala dve desetletni in eno petletno obveznico, s čimer se je zadolžila za 5,75 milijarde dolarjev. Koliko denarja želijo zbrati, koliko obveznic in kakšne ročnosti nameravajo izdati, na ministrstvu za finance niso razkrili. Največji dovoljen obseg zadolževanja v letu 2014 znaša 7,74 milijarde evrov.
Včeraj se je začel tako imenovani roadshow, v okviru katerega bo finančni minister Uroš Čufer s svojo ekipo obiskal London, New York, Los Angeles, San Francisco in Boston. Na sestankih bo prepričeval vlagatelje, da je Slovenija vredna zaupanja. Pri tem bodo Sloveniji pomagale banke Goldman Sachs International, JP Morgan in Barclays, rezultat njihovega dela pa bo viden v višini izdaje in stroških zadolžitve. Na ministrstvu so sicer prepričani, da bodo zahtevani donosi precej nižji, kot so bili na zadnji dražbi desetletnih obveznic v ZDA, ko so morali vlagateljem zagotoviti 6-odstotni donos. Na spletni borzi MTS je bil donos na slovensko obveznico, ki zapade septembra 2024, včeraj od tega nižji za skoraj 1,5 odstotne točke (4,58 odstotka).
Poraja se vprašanje, zakaj se Slovenija najprej ni ozrla po evropskem trgu, kjer imajo vlagatelji znova zaupanje v dolžniške vrednostne papirje. To dokazujejo padajoči zahtevani donosi na slovenske obveznice in tudi državne obveznice drugih perifernih držav območja evra. Španija je denimo pred dnevi izdala triletno zakladno menico z obrestno mero 1,595 odstotka, najnižjo v zadnjem desetletju. Istočasno je po 3,98-odstotni obrestni meri izdala 12-letno obveznico, medtem ko je morala vlagateljem v obveznice ročnosti 14 let zagotoviti 4,2-odstotni donos. Spomnimo, da je morala Slovenija novembra v zaprti izdaji triletne obveznice, vredni 1,5 milijarde evrov, skrivnostnemu vlagatelju zagotoviti precej višji 4,85-odstotni donos. Od takrat je stekla sanacija bančnega sistema, predvsem pa se je izboljšalo vzdušje na finančnih trgih. Zaradi nižjih donosov prihajajo v EU izdajat korporativne obveznice tudi številna tuja podjetja, ki so na tak način lani zbrala rekordnih 100 milijard evrov.
Zakaj se bo Slovenija spet zadolžila v dolarjih in ne evrih, se sprašuje tudi Aleš Čačovič, direktor sektorja upravljanja v Iliriki. »Čeprav se bo država zavarovala pred valutnimi tveganji, to nekaj stane, v EU pa tega tveganja ni,« je dejal Čačovič. A očitno ima ministrstvo za finance v ZDA krog investitorjev, ki so pripravljeni vlagati v dolarjih. Primož Cencelj iz KD Skladov je prepričan, da je v ZDA še vedno precej več denarja kot v EU. Eden glavnih razlogov za to je tako imenovano kvantitativno sproščanje (QE), prek katerega ameriška centralna banka (Fed) vsak mesec stimulira finančne trge in gospodarstvo s 75 milijardami dolarjev. ECB ne tiska denarja s takšno hitrostjo. Za nameček naj bi bili evropski vlagatelji precej bolj zvedavi in bi terjali od Slovenije več pojasnil, preden bi ji zaupali denar.
