Minister za delo Andrej Vizjak je 250 delnic Telekoma, za katere je odštel 17.250 evrov, kupil le dan po tistem, ko je vlada odločala o glasovanju na skupščini družbe in prižgala zeleno luč predlogu Kada in Soda za izplačilo dividende, višje od predlagane.

Kot je razvidno iz dokumentov, je vlada o uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini Telekoma, ki je bila 21. junija, odločala teden dni prej – na seji 14. junija. Pri tem je sprejela sklep, s katerim je soglašala z dvigom dividende s 5,19 na 7 evrov na delnico. O njem ni obvestila javnosti, seznam sklepov, ki so se nanašali na skupščino Telekoma, pa je isti dan poslala le na pet naslovov: Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ministrstvu za finance, ministrstvu za infrastrukturo in prostor, službi vlade za zakonodajo in uradu vlade za komuniciranje.

Povedano drugače, za to, da bo država kot večinska lastnica Telekoma na skupščini zagotovo podprla dvig izplačane dividende, je 15. junija vedel le ozek krog ljudi. Poleg predsednika vlade in ministrov le še trije člani uprave AUKN ter odgovorni osebi v vladni službi oziroma uradu. A že isti dan se je eden od njih – minister Vizjak – odločil kupiti večji paket delnic Telekoma, za katerega je odštel seštevek skoraj svojih šestih neto plač. Po naših podatkih je namreč Vizjak uradni lastnik delnic postal v torek, 19. junija, dva dni pred skupščino Telekoma. To pomeni, da je bil nakup izvršen najmanj dva delovna dneva prej, torej v petek, 15. junija.

Še ta četrtek je Vizjak zatrjeval, da v povezavi z delnicami Telekoma »ni vedel nič, česar ne bi vedeli tudi drugi vlagatelji«. Navedena kronologija dokazuje, da ta argument ne drži. Ravno nasprotno, kot član vladne ekipe je v trenutku nakupa kot eden redkih v Sloveniji z gotovostjo vedel, da bo Telekomova dividenda višja. Tudi sicer imajo ministri po spremembi zakonodaje, ki je AUKN dejansko spremenila v podaljšek vlade, neposredni dostop do ključnih podatkov in informacij glede državnih naložb, zelo verjetno torej tudi o postopkih prodaje. Že v četrtek smo v Dnevniku razkrili, da je Vizjak kmalu zatem kupil še 400 delnic Telekoma, za katere je odštel 26.500 evrov. To je storil 18. septembra, torej dober mesec dni po tistem, ko je Sod na pobudo vlade začel pripravo dokumentov za prodajo državnih deležev v več družbah, tudi Telekomu. Vizjak je še v četrtek zatrdil, da »za ta podatek ni vedel«.

Je torej Andrej Vizjak informacijo o višjih dividendah »prelil« v lastno premoženjsko korist? Brez dvoma si je s pravočasnim nakupom delnic strošek posla lahko povrnil v večji meri kot v primeru, če bi to storil pozneje. Dividende so mu namreč že v nekaj dneh po nakupu prinesle 1750 evrov. Enako dobro jo je odnesel vodja direktorata za javno premoženje in finančni sistem pri ministrstvu za finance Matej Runjak. Ta je 294 delnic Telekoma kupil 11. junija – torej isti dan, ko sta Kad in Sod, ki odprte zadeve, povezane s kapitalskimi naložbami, z ministrstvom dejansko urejata v komunikaciji z Runjakom, javno objavila nasprotni predlog za dvig dividende.

Res je, da sta Vizjak in Runjak za namero Telekomovega izplačila dividend izvedela iz javno objavljenega sklica skupščine. A ni izključeno, da je koga od njiju k nakupu spodbudil prav naknadni in javnosti sprva prikriti dvig višine dividende. Če bi namreč ta ostala enaka prvotnemu predlogu uprave Telekoma, bi Vizjak na račun prejel »le« 1297 evrov, torej 453 evrov manj, Runjaku pa bi dividende prinesle 1525 evrov, več kot 500 evrov manj od kasnejšega zneska. Daleč največjo premijo bi obema prinesla prodaja državnega deleža v Telekomu. Ta bi po ocenah analitikov tečaj delnice, ki trenutno znaša 81 evrov, zvišala v vrednosti med 120 in 160 evri, kar bi samo Vizjaku prineslo od 34.400 evrov do 60.000 evrov dobička.

Že včeraj smo poročali, da bo Runjakove in Vizjakove posle z delnicami Telekoma zaradi suma zlorabe notranjih informacij vzela pod drobnogled Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), preučila pa jih bo tudi komisija za preprečevanje korupcije. Ker gre pri omenjenih poslih za sume kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij, smo policijo vprašali, ali jih bo preverila. »Policija začne preiskovati primer na lastno pobudo ali na podlagi prijave, če so v konkretnem primeru podani razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja,« so nam odgovorili. Medtem ko je Runjak poudaril, da je delnice kupil kot dolgoročni vlagatelj, je Vizjak pojasnil, da je to storil izključno zaradi ekonomskih razlogov, natančneje domnevne podcenjenosti delnice Telekoma v primerjavi z denarnim tokom in dobičkom družbe. Kljub prošnji nam oba še vedno nista posredovala prijav premoženjskega stanja protikorupcijski komisiji, Vizjak pa ne dokumentacije o nakupu delnic, ki bi pojasnila, na kakšen način je te plačal. Dejal je, da jih je kupil prek banke.