Štrukelj: Na znižanje plač javnih uslužbencev ne bomo pristali

Virant s sindikati še ni govoril

Virant je tudi dejal, da s sindikati še ni govoril, meni pa, da nekaterim ta sodba ne ustreza, zlasti tistim ne, ki pri tej odpravi plačnih nesorazmerij niso pridobili, torej zlasti ne šolstvu.

Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, odgovarja, da ne drži, da zaposleni v šolstvu ne bi dobilo nekaj več denarja s tretjo četrtino. Zlasti v visokem šolstvu bi dobilo zelo podobne zneske kot na primer v zdravstvu in več kot v državni upravi, res pa je, da bi manj dobili učitelji v osnovnih in srednjih šolah in tudi zaposleni v vrtcih.

Z vlado imamo dogovor, ki ga nobena sodba ne more spremeniti

»A to ni bistveno. Bistveno je, da imamo dogovor z vlado, ki velja do konca prihodnjega leta, da se plače ne bodo spreminjale, in tega ne more spremeniti nobena sodba, ki jo na sodišču izgubi vlada,« je za STA poudaril Štrukelj. Dodal je, da so bili doslej vedno tisti, ki so konstruktivno sprejemali znižanja, tokrat pa na kakršna koli znižanja absolutno ne bodo pristali.

Če pa bo vlada to naredila enostransko, brez njihovega soglasja, potem jo zadane tista določba kolektivne pogodbe, da bodo plačali stavko, ki bi v javnem sektorju nastala zato, ker se vlada ne bi držala dogovora in enostransko znižala plače, še pravi Štrukelj.

Ključni motiv je ignoranca

Sindikalist Janez Posedi pričakuje, da bo vlada tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij izplačala vsem javnim uslužbencem. Če si lahko privoščijo sodne postopke, so »pač nori«, je dodal in odgovorne pozval, naj odgovarjajo »za svoje neumnosti«. Po njegovem mnenju se je izkazalo, da je leta 2010 vlada napačno ocenila posledice svojih dejanj.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je bil ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta jasen: »Če me spomin ne vara, smo mi celo jesen 2010 govorili, da vlada popolnoma napačno ocenjuje politične, ekonomske in pravne posledice svojih dejanj in zdaj se je to tudi izkazalo«. Po njegovih besedah je bil ključni motiv vsega dogajanja ignoranca, ki da so ji priča tudi pri ostalih vladah, ki jih srečujejo od takrat.

Posedi opozarja, da je zadeva iztožljiva. Obresti, ki se s tem nabirajo, pa so po njegovih besedah ekstremne, gre za več kot 10 milijonov evrov letno. Ob tem Posedi upa, da se bo zgodba čim prej zaprla, saj se zna kakšna pojaviti še okrog izplačila četrte četrtine plačnih nesorazmerij.

Preberite še: Sindikati protestno zapustili sejo ESS, Bratuškova jim tako ne more predstaviti proračuna

Izplačila vsem javnim uslužbencem

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je sicer danes že dejal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so uspeli pravico dobiti po sodni poti.

Na vprašanje, ali so na sindikalni strani pripravljeni pristati na odlog ali vsaj obročno izplačevanje, pa je Posedi odgovoril, da so »nekoč davno nazaj« vladi ponujali mediacijo, na katero ni pristala. Takrat bi verjetno bile kakšne možnosti za pogajanja, je pojasnil, zdaj pa je to zadeva posameznika in v Pergamu imajo vse pripravljeno za vložitev tožbenih zahtevkov, če se vlada ne bo odzvala »v doglednem roku«.

Denar za izplačila le z nižanjem plač

Virant je sicer danes napovedal tudi, da bo 170 milijonov evrov za ta izplačila država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev. Posedi pa je spomnil, da je imel nekdanji premier Borut Pahor leta 2010 »nek plan B«, če država izgubi na sodišču, zato pričakuje, da bo tudi prevzel odgovornost »za svoje neumnosti«.

Država je namreč izgubila sodni spor glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uradnikom državnih organov, saj je vrhovno sodišče potrdilo sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča v prid Sindikata državnih organov Slovenije, ki jo je država izpodbijala. Država bo tako javnim uslužbencem za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 izplačala tretjo četrtino plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

»Ne bomo se pustili voziti«

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič pa pravi, naj »tisti, ki govori, da ni denarja«, najprej pogleda na področje sive ekonomije v Sloveniji in tudi v davčne oaze. »Ne bomo se pustili voziti. Če bi v mesecu dni sprejeli zakon in posegli v davčne oaze, bi se šel pogajat, dokler tega ne bodo naredili, pa se ne bomo nič usklajevali,« je bil oster Ščernjavič. Na sodbo se bo sicer sindikat podrobneje odzval na novinarski konferenci ob 12. uri.

Za sindikat državnih organov Virantove izjave o potrebnem zniževanju plač licemerne

Izjava ministra Gregorja Viranta, da država denar za odpravo plačnih nesorazmerij lahko dobi le z znižanjem plač v javnem sektorju, je za sindikat državnih organov licemerna in žalitev za socialno partnerstvo. Pogovore o izvedbi izplačila načrtujejo prihodnji teden, odlog ali obročno odplačevanje pa pogojujejo z ukrepi vlade pri davčnih oazah.

Na današnji novinarski konferenci je sekretar sindikata Drago Ščernjavič uvodoma poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna in je še niso natančno preučili, je pa jasno, da je zadeva glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za državne uradnike zdaj zaključena. O tem, kdaj in kako bi potekala izvedba izplačil, pa se bodo pogovarjali predvidoma prihodnji teden, je še napovedal.

Ob tem je Ščernjavič notranjega ministra Viranta pozval, naj najprej temeljito preuči sodbo, preden daje konkretnejše izjave in napovedi. Ni namreč "tako enostavno kar tako znižati plače" v javnem sektorju, je dodal.

Morebiten odlog izplačila ali možnost obročnega odplačevanja pa sindikat po Ščernjavičevih besedah pogojuje s tem, "če, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz. Ko bodo vlada in poslanci na tem področju potegnili kakšno potezo, pa bi se lahko resno usklajevali, je pojasnil in omenil možnost predloga, da bi na sindikalni strani sami napisali zakonski predlog, kako priti do sredstev iz davčnih oaz.

Evropski sindikati podprli slovenske kolege v boju za minimalno plačo

Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je danes podprla slovenske kolege v boju za ohranitev minimalne plače. Predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu in predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu so poslali pismo, s katerim so izrazili protest proti "nesprejemljivi intervenciji v nacionalne sisteme določanja plač".

"Minimalna plača v Sloveniji trenutno znaša 599,73 evra (neto), kar je pod pragom tveganja revščine. EU zasleduje svoje ideološko prepričanje in izvaja pritisk, da bi znižala nacionalno minimalno plačo, pri čemer trdi, da bo to spodbudilo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest," so zapisali v Etucu.

Generalna sekretarka Etuca Bernadette Segol je dejala, da EU nima pristojnosti posegati v plače - njega vloga na tem področju je zgolj posvetovalna. "Protestiramo proti jasnemu in neodgovornemu vpletanju institucij EU v nacionalne sisteme določanja plač," je povedala.