Upravljanje z državnim premoženjem doslej ni bilo učinkovito, je poudaril Pogačnik. Zakon, ki ustanavlja holding, prinaša učinkovitejše, preglednejše in odgovornejše upravljanje državnega premoženja, meni. Ob tem pa odločno zanika, da bi bil namen zakona razprodaja državnega premoženja.
Preprečili bi brezglavo razprodajo premoženja
Zakon bi po besedah poslanca SDS ravno nasprotno preprečil brezglave razprodaje premoženja, Slovenija pa bi končno prišla do še kako pomembne strategije prodaje premoženja. "S tem bi državljani vedeli, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s slovenskim premoženjem pa tudi tuji vlagatelji bi dobili jasen signal, iz katerih podjetij se bo Slovenija umaknila," je spomnil.
Pogačnik zagotavlja še, da zakon upošteva vse smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V skladu s sprejetim, a še neuveljavljenim zakonom ima DZ velik vpliv glede odločitev v zvezi z upravljanje državnega premoženja, nenazadnje bo potrjeval klasifikacijo državnih naložb in strategijo upravljanja s premoženjem ter se seznanjal z letnim poročilom.
Javnost bo o zadevah seznanjena
Slovenski državni holding bi bil v skladu z zakonom zavezan tudi, da informacije javnosti sporoča v skladu s standardi, veljavnimi za družbe, ki kotirajo na borzi. "O vseh pomembnih zadevah bo torej javnost jasno seznanjena," pravi Pogačnik.
Kar se tiče odstopa vršilca dolžnosti predsednika uprave Agencije RS za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Janeza Benčine, Pogačnik verjame, da je odstopil iz osebnih razlogov. Dodaja še, da Benčina odstopa s koncem meseca, kar pomeni, da brezvladja ni.
Glede Elana pa je poudaril, da je vlada napovedala pritožbo na odločitev Evropske komisije. Vprašanje pa je, kaj je bilo storjeno v času vlade Boruta Pahorja, ko je komisija ministrstvo in tiste, ki so dokapitalizirali družbo, verjetno večkrat pozvala, naj zavrnejo navedbe, da gre za državno pomoč.
Po nekaterih informacijah tega pristojni takrat niso naredili, pravi Pogačnik in dodaja, da gre verjetno za podobno zadevo v primeru Adrie Airways. Zakon o holdingu bi preprečil take brezglave dokapitalizacije, še meni poslanec.
Prevc poziva SD, naj predloži finančni načrt reševanja bank
Na temo upravljanja državnega premoženja se je v pisni izjavi odzval še vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Ta je SD pozval, naj končno predloži vsaj svoj finančni načrt reševanja bank, če so se že odločili, da bodo "politično neodvisnost" svojega AUKN branili do zadnjega diha.
"V tem mandatu ni bilo praktično še nobene prodaje državnega premoženja, tudi zato, ker smo se v koaliciji odločili, da najprej pripravimo dolgoročno strategijo upravljanja z državnim premoženjem. Zato so vse dosedanje obtožbe o plenjenju in ropu stoletja preprosto neokusne," pravi Prevc. Ta tudi "resno obžaluje, da mora politični dialog potekati na ravni političnega obračunavanja preko medijev".
"Naša podjetja so ujeta v politične apetite vladajoče koalicije"
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Janko Veber je na današnji novinarski konferenci vlado obtožil, da ne namerava upravljati z državnim premoženjem, katerega vrednost je ocenjena na 12 milijard evrov, pač pa je njen edini cilj njegova razprodaja. "Naša podjetja so ujeta v politične apetite vladajoče koalicije," ocenjuje Veber.
Veber je uvodoma spomnil, da je bila Agencija RS za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ustanovljena kot samostojni državni organ z namenom, da se loči politiko od upravljanja podjetij, kar je tudi v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Agencije vladi ni uspelo ukiniti
Vlada je želela agencijo ukiniti, kar ji ni uspelo, je pa vseeno zakon o upravljanju kapitalskih naložb toliko spremenila, da si je prevzela pristojnost odločanja o tem, kako mora ravnati AUKN, pravi vodja poslancev SD. Kmalu po spremembi zakona je odstopila takratna predsednica uprave agencije Dagmar Komar, preostala dva člana uprave je razrešil DZ.
Po vsega dvomesečnem vodenju AUKN pa je odstopil tudi vršilec dolžnosti predsednika uprave agencije Janeza Benčina, ki ga je na to mesto imenovala aktualna koalicija, poudarja Veber.
"Očitno tudi kader, ki ga imenujejo sami, ocenjuje, da je nemogoče upravljati s kapitalskimi naložbami v slovenskih podjetjih na način, da vlada politično odloča, kaj se zgodi s posameznim kapitalskim deležem v posameznem podjetju," meni vodja poslancev SD.
Močan političen pritisk na upravo
"Ne verjamemo, da je Benčina odstopil iz osebnih razlogov," je dodal in ocenil, da je očitno politični pritisk na upravo AUKN "tako močen, da tudi njihov kader ne uspe kakovostno opravljati svojega dela".
Veber med primeri, ki kažejo na željo po razprodaji premoženja, sicer izpostavlja Elan in zavlačevanje z vložitvijo pritožbe na odločitev Evropske komisije o tem, da je bila državna pomoč Elanu leta 2008 nedovoljena.
Drugi primer je Cimos, ki od države pričakuje dokapitalizacijo v višini osem milijonov evrov. To bi ohranilo preko 3000 delovnih mest v Sloveniji, država pa omahuje, pravi Veber. Ob vsem tem pa vlada nima težav s petimi milijardami evrov, ko želi uveljaviti vpliv pri prevzemu in preprodaji zasebnih podjetjih prek zakona o slabi banki, dodaja.
Postavitev pogojev, ki jih podjetja ne morejo izpolniti
Vodja poslanske skupine SD izpostavlja še primer NLB, kamor se po njegovih besedah kadruje ljudi iz tujine. "Lahko sklepamo, da tudi iz razloga, da nihče noče prevzemati takšne odgovornosti v NLB, kot jo pričakuje vlada od članov uprave," pravi.
V interesu vlade namreč je, da banke ne pomagajo pri reprogramiranju kreditov, ampak poskušajo postaviti pogoje, ki jih podjetja ne morejo izpolnjevati. Zato gredo v prisilno poravnavo ali stečaj, s čimer se omogoči lahka preprodaja in plenjenje državnega premoženja, poudarja Veber.
Vrednost državnih deležev, s katerimi upravlja AUKN, je sicer ocenjena na 8,5 milijarde evrov. Še za okoli tri milijarde pa je premoženja, s katerim upravljajo drugi državni upravljavci.
