Kot je razvidno iz podatkov (več v tabeli), se je skupni strošek za svetovalne pogodbe med letoma 2011 in 2012 znižal za več kot 1,2 milijona evrov, vrednost študentskega dela pa za kar 2,1 milijona evrov. Medtem je tudi vladni urad za komuniciranje sredi lanskega leta dnevni izbor klipingov iz tujih medijev v celoti začel pripravljati v lastni režiji.
Periodična priprava jezikovnih delavnic
Največ denarja za zunanje svetovalce – več kot 1,3 milijona evrov – namerava tako kot v preteklih letih tudi letos porabiti ministrstvo za zdravje. Večina denarja je na podlagi večletnih pogodb namenjena svetovalcem na področju gradbenih investicij v zdravstvu, kot je nova urgenca v Ljubljani. Za pripravo projektne dokumentacije je zanjo tako v letošnjem letu podjetje API arhitekti že prejelo skoraj 120.000 evrov. Če so si še lani pri snovanju zdravstvene politike privoščili zunanje svetovalce, pa letos takšnih pogodb za zdaj skorajda ni. Leta 2011 je na primer Barbara Stegel prejela skoraj 60.000 evrov za svetovanje na področju priprave in implementacije zdravstvene reforme in strategij, a reforma do danes še ni bila niti sprejeta.
Število sklenjenih svetovalnih pogodb se je znižalo tudi pri drugih državnih organih. Generalni sekretariat vlade je letos recimo opustil večletno sodelovanje z Oliverjem Muldoonom, ki je za sekretariat izvajal jezikovno analizo prevedenih besedil, individualne konzultacije z zaposlenimi, periodično pripravo jezikovnih delavnic ter dnevno interakcijo med prevajalci in lektorji pri sekretariatu. Za to je v letu 2011 prejel 15.527 evrov, lani pa 23.122 evrov.
Plavšakova s plačilom, letošnji svetovalci brez
Medtem ko so leta 2011 ministrstva še rada sodelovala z zunanjimi svetovalci pri pripravi zakonodaje, je bilo že lani takšnih pogodb občutno manj. Tudi letos skorajda v celoti zakone pišejo z lastnim kadrom. Ena od izjem je za zdaj ministrstvo za pravosodje, kjer so si z zunanjimi svetovalci pomagali pri tehtanju posameznih rešitev nove insolvenčne zakonodaje, pa tudi pri pripravi nadgradnje v obliki zakona o sistemski razdolžitvi. V 26-članski delovni skupini pri pripravi slednjega sodeluje 14 predstavnikov ministrstev oziroma vladne službe za zakonodajo, med preostalimi 12 člani pa je mogoče najti odvetnika Andreja Simoniča in Marka Zamana, profesorja z ljubljanske pravne fakultete dr. Marka Simonetija, predstavnike Banke Slovenija, Marka Jeriča iz NLB in Dejana Kmetca iz banke Hypo Alpe Adria, Borisa Bajta iz Združenja bank Slovenije, Igorja Kneza iz Gospodarske zbornice Slovenija in Branka Greganoviča iz Združenja Manager. V skupini pod vodstvom Tine Brecelj s pravosodnega ministrstva je tudi član Državljanske liste Brane Babič. Kot so nam pojasnili na pravosodnem ministrstvu, zunanji svetovalci za svoje delo še niso prejeli nobenega plačila, kar pa ne pomeni, da ga ne bodo.
Spomnimo, da je pred leti novelo insolvenčnega zakona pripravljala delovna skupina petnajstih oseb, v kateri so bili le trije predstavniki ministrstev. Vodja skupine je bila takrat Nina Plavšak, sicer avtorica prvotnega stečajnega zakona, ki je svetovala tudi Istrabenzu pri prisilni poravnavi in se zaradi tega znašla v konfliktu interesov. Plavšakova je takrat poleg vodenja skupine izdelala strokovno besedilo predloga zakona, za kar ji je ministrstvo izplačalo 9960 evrov. Dodajmo še, da je Plavšakova v mandatu Pahorjeve vlade s pravosodnim ministrstvom sodelovala tudi pri pripravi novele zakona o zemljiški knjigi, med drugim pa je kot zunanja pogodbena sodelavka vrhovnega sodišča za projekt E-zemljiška knjiga prejela plačilo v višini 66.400 evrov bruto.
Zaradi arbitražnega sporazuma sklenili tri nove pogodbe
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so imeli v preteklih letih največ stroškov zaradi arbitražnega sporazuma. MZZ je za potrebe zagovora pred arbitražnim sodiščem v letu 2011 sklenilo šest, v letu 2012 pa eno svetovalno pogodbo tudi z mednarodnimi pravnimi strokovnjaki, za katere je bilo v letu 2011 izplačano 293.830 evrov bruto, lani pa 614.951 evrov bruto. Zaradi nacionalnega interesa na ministrstvu podatkov o tujih strokovnjakih ne dajejo. Od domačih strokovnjakinj sta sicer v letih 2011 in 2012 najvišjo izplačilo za pravno svetovanje in izdelavo mnenj na področju arbitraže prejeli dr. Vasilka Sancin (36.870 evrov bruto) in dr. Mirjam Škrk (61.120 evrov bruto).
Na MZZ imajo letos sklenjene svetovalne pogodbe samo za svetovanje na področju arbitražnega sporazuma. Poleg pogodb s tujimi pravnimi strokovnjaki in dr. Mirjam Škrk, ki veljajo še iz prejšnjega leta in so podaljšane do 31. decembra 2014, so sklenili še tri nove pogodbe (dr. Aleš Gabrič, dr. Milan Orožen Adamič in Maja Medard). »Pri svetovalnih pogodbah nimamo dogovorjenih vrednosti pogodb, ampak so plačila dogovorjena glede na dejansko opravljene svetovalne ure ali plačilo na avtorsko polo. Do zdaj je bilo v letu 2013 po vseh svetovalnih pogodbah s področja arbitraže izplačano 211.991 evrov bruto,« so nam še pojasnili na MZZ.
»Zahtevano sodelovanje zunanjih pravnih svetovalcev«
Kot so nam sporočili s finančnega ministrstva (MF), je glede na uveljavljene standarde kapitalskega trga za izvedbo poslov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga zahtevano sodelovanje zunanjih pravnih svetovalcev za domače in tuje pravo, specializiranih za področje trga finančnih instrumentov. Skupna vrednost svetovalnih pogodb, ki jih je ministrstvo letos sklenilo z odvetnikom Mitjo Vidmarjem in londonsko odvetniško pisarno Linklaters LLP, znaša 415.000 evrov (brez DDV). Od tega se 355.000 evrov nanaša na sodelovanje z londonsko pisarno.
»Pogodbena vrednost je določena kot najvišji skupni znesek, dejanska poraba znotraj tega zneska je odvisna od števila in zahtevnosti posameznih transakcij, v pogodbi pa je določen tudi maksimum vrednosti storitev za posamezno izdajo obveznice in drugih vrst poslov,« pojasnjujejo na ministrstvu. Predmet storitev pravnega svetovanja sicer zajema pripravo osnutkov ali usklajevanje dokumentacije v zvezi z izdajami obveznic in drugimi transakcijami zadolževanja oziroma upravljanja državnega dolga, svetovanje glede pravnih vprašanj, sodelovanje pri sestankih ali pogajanjih, dajanje pisnih ali ustnih mnenj... Dodajmo, da je MF z Vidmarjem in pisarno Linklaters sodelovalo tudi v letih 2011 in 2012, skupaj pa je bilo za svetovanje izplačanih okoli 247.000 evrov (skupna vrednost pogodb 411.000 evrov).
Ukom po novem sam spremlja tuje medije
Vladni urad za komuniciranje (Ukom) na področju klipinga (dnevni izbor prispevkov iz medijev) že vrsto let sodeluje s podjetjem Kliping, ki ga obvladuje Pristop Francija Zavrla. Ukom je tako v zadnjih petih letih Klipingu, ki je lani pripravil tudi analizo medijskega poročanja o pokojninski reformi, izplačal 755.215 evrov. Kot je razvidno iz letnih izplačil za storitev klipinga, so se ta v lanskem letu več kot prepolovila (84.803 evrov). »Sprva je zunanji izvajalec pripravljal tudi tuji kliping, sredi lanskega leta pa smo dnevni izbor klipingov iz tujih medijev v celoti začeli pripravljati v lastni režiji. Tako načrtujemo, da bo celotni strošek za kliping v letošnjem letu znašal le okoli 70.000 evrov,« pojasnjujejo na Ukomu.
Čeprav poudarjajo, da klipinge iz domačih in tujih medijev že vrsto let zagotavljajo ministrstvom, vladnim službam, organom v sestavi ministrstev ter uradu predsednika republike in da s tem vsem navedenim institucijam zagotavljajo storitev, ki bi jo sicer naročali posamično, »kar bi zanesljivo pomenilo bistveno večji izdatek za proračun«, je iz dokumentacije o svetovalnih pogodbah v državni upravi razvidno, da sta davčna in geodetska uprava v letih 2011 in 2012 posebej sklenili pogodbi s podjetjem Kliping. Gurs je tako v dveh letih za spremljanje tiskanih medijev izplačal 7500 evrov, Durs pa za dnevno spremljanje objav o svojem delu v slovenskih medijih skoraj 33.000 evrov. Potem ko sta leta 2009 vlada in državni zbor sprejela obvezna izhodišča za postopke priprave predpisov, po katerih bi morala biti priprava oziroma sprejemanje predpisov poglavitna naloga državne uprave, in je Zujf lani še dodatno omejil sklepanje pogodb z zunanjimi sodelavci tako, da jo mora proračunskemu uporabniku odobriti vlada, minister za javno upravo Gregor Virant ne vidi potrebe po dodatnem omejevanju.
