Čeprav je družina Vitoslava Türka oziroma podjetje njegovih dveh sinov Virtus vilo in več objektov nad Sečoveljskimi solinami zgradilo brez potrebnih dovoljenj in na najboljšem kmetijskem zemljišču, že od leta 2011 piranski občini plačuje tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Medtem ko se nihče od vpletenih z gradbenim inšpektorjem na čelu ni zganil, so Türkovi poskrbeli še za bolj ali manj zakonito celovito komunalno opremljenost svojega »pomožnega kmetijskega objekta«. Kako je to mogoče?
Po vodovodu potihoma še kanalizacija
Lokacija, kjer stoji vila družine Türk s številnimi dodatnimi objekti, je bila sprva opremljena le z vodovodnim priključkom, ki je bil na zemljišče speljan za gospodarske namene rastlinjaka že leta 1981. »Sedmega oktobra 2003 smo prejeli obvestilo o spremembi lastništva (objekta in parcele) in s tem zahtevo o prenosu vodovodnega priključka na novega lastnika – Vitoslava Türka – ki je bila v evidenci potrošnikov izvedena še isti dan,« so sporočili iz rižanskega vodovoda. Približno takrat se je po spominu sosedov začela gradnja vile in pomožnih objektov v skupni izmeri 687 kvadratnih metrov, čeprav je že prejšnja lastnica dobila dovoljenje le za nadomestitev nekdanjega rastlinjaka s sušilnico za sadje. Ker Türkova družina ni pridobila dovoljenja za gradnjo objekta za bivanje, pa mora za vodo plačevati nekoliko višje položnice kot sosedje: gospodinjstvom rižanski vodovod vodo zaračunava po ceni 0,816 evra na kubični meter, gospodarstvu pa 1,3803 evra na kubični meter (vse brez DDV).
Toda razliko Türkovi nadoknadijo pri kanalščini, ki je ne plačujejo, čeprav so priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje. Po pojasnilih člana uprave Okolje Piran Alena Radojkoviča je to mogoče tako, da posameznik »po trasi izkoplje kanal, vanj položi cevi in jih poveže z obstoječo javno kanalizacijo, zasuje z betonom in zemljo in zgodba je zaključena«. Takšen način priklopa brez kakršnega koli soglasja in strokovnega mnenja podjetja Okolje Piran je seveda v celoti protizakonit, toda Türkovi s tem še do nedavnega niso imeli težav, saj so delavci podjetja njihovo iznajdljivost odkrili šele na terenskem ogledu pred dvema tednoma (14. marca). Glede na to, da je podjetje Okolje Piran rižanski vodovod še isti dan obvestilo o morebitnem novem plačniku kanalščine, družini očitno nezakonito položenih cevi vsaj do odločitve gradbenega inšpektorja ne bo treba izkopavati, temveč se lahko v prihodnje boji le računov.
Čeprav je v registru nepremičnin zapisano, da trije objekti na treh parcelah v lasti družine Türk niso priključeni ne na vodovodno ne na kanalizacijsko ne na električno omrežje, je na zemljišču mogoče opaziti tudi slednje. Kako se je družina dokopala do njega, nam včeraj v podjetju Elektro Primorska ni uspelo izvedeti. So si pa Türkovi na lastno pest omislili in na zid hiše prilepili tudi hišno številko Parecag 134 b, kar so na geodetski upravi (Gurs) po besedah direktorja Aleša Seliškarja po medijskem razkritju prepoznali kot prekršek in zadevo odstopili inšpektoratu za promet, energetiko in prostor. Prav tako so lastnike zemljišča z objekti pozvali, naj za register nepremičnin sporočijo prave podatke o nepremičninah, sicer bodo tudi ta primer odstopili inšpektoratu.
Naj plačajo vsaj nadomestilo
Medtem so na piranski občini povedali, da za vilo v skupni izmeri 357,3 kvadratnega metra, ki stoji na parcelah 402/11 in 402/12 v lasti podjetja Virtus (medtem ko sta lastnika tretje parcele 402/13 Metka in Vitoslav Türk), nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) pobirajo že od začetka leta 2011. Kot pojasnjujejo prostorski strokovnjaki, to omogoča zakonodaja, saj bi imeli sicer črnograditelji v primerjavi s tistimi, ki so do svojih hiš prišli zakonito, vsaj še eno dodatno finančno korist: poleg praviloma nekaj tisoč evrov visokemu komunalnemu prispevku bi se izognili tudi tej dajatvi. Kot so še opozorili strokovnjaki, pa plačevanje NUSZ ne pomeni legalizacije stavbe. Takoj ko je črna gradnja odstranjena, se preneha plačevanje nadomestila.
Čeprav občina torej ve za črno gradnjo, ji zakonodaja tako kot vsem drugim omenjenim službam in podjetjem kot možnost ukrepanja daje na voljo le prijavo na inšpektorat. Toda ta se ne zgani in ni izdal še nobene odločbe, čeprav so anonimno prijavo o črni gradnji prejeli že leta 2007. Na naše poizvedovanje so odgovorili le, da bo gradbeni inšpektor postopek nadaljeval skladno z zakonodajo. Kljub dejstvu, da je šestletno neukrepanje pristojnega inšpektorja popolnoma v nasprotju ne le z vsemi zakonskimi roki (torej z zakonodajo), temveč tudi z vsako razumnostjo, na naša vprašanja o tem, ali kakor koli preverjajo delo svojih inšpektorjev oziroma ali zoper neučinkovite inšpektorje kakor koli ukrepajo, inšpektorat ni odgovoril niti besede. Ker bi to lahko ogrozilo njihovo delo, nam tudi niso zaupali, kje na njihovi prioritetni lestvici najdemo primer Türkove družine. So pa zapisali, da pri razvrščanju prijav upoštevajo predvsem javno korist in javni interes. Prioriteto imajo objekti, kjer sta ogrožena zdravje in življenje ljudi ter javna varnost. Upošteva se tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovalnih območjih, zahtevnost objekta, vrsto nadzora in fazo gradnje.
Od kod denar?
Ob vsem skupaj pa se pojavlja tudi vprašanje, s čim je podjetje Virtus v lasti obeh Türkovih sinov financiralo nakup gradnje v Sečovljah. Leta 2007 je namreč pridelalo le 50.000 evrov vseh prihodkov, leto prej pa celo nič. Isto leto je 26-letni direktor družbe Toni Türk kupil stanovanje v središču Ljubljane, ki je danes po podatkih Gursa vredno dobrih 200.000 evrov, vendar zanj po podatkih zemljiške knjige odplačuje samo 100.000 evrov posojila pri NLB. Na davčni upravi nam zaradi varovanja davčne tajnosti niso povedali, ali so se oziroma se bodo v tem primeru lotili preverjanja neskladja med dohodki in premoženjem davčnih zavezancev. So pa pojasnili, da so lani opravili 51 takšnih davčno-inšpekcijskih nadzorov, s katerimi so proračunsko blagajno napolnili z dodatnih 9,8 milijona evrov.
