Nepremičninski davek ni orodje za pobiranje premoženja, ki so ga davčni utajevalci, finančni malverzatorji in kriminalci vlagali v nepremičnine, so prepričani predstavniki nepremičninskih združenj, ki so se včeraj zbrali na vseslovenskem strokovnem posvetu o nepremičninskem davku. Za to imamo kazenski zakonik in davčno inšpekcijo, je poudaril davčni svetovalec Darko Končan. Stroka tako nasprotuje petkrat višji obdavčitvi luksuznih stanovanj (v vrednosti nad pol milijona evrov) in obenem poudarja, da bi bili ekonomski učinki take obdavčitve zanemarljivi tudi zato, ker bi se ji lastniki izognili z etažiranjem, prekvalifikacijami prostorov v poslovne...
Prevelikega skoka ne bi prenesli
Njihova razmišljanja gredo v nasprotno smer. Ker lahko nenaden dvig davčne obremenitve vnese motnje v poslovanje gospodarskih družb ali povzroči socialne pretrese pri posameznikih, predlagajo uvedbo tako imenovane davčne kapice, ki bi jo določili glede na davčno obremenitev v preteklem letu (dohodnino pri posameznikih, davek na dobiček pri podjetjih). To pomeni, da davka ne bi bilo mogoče dvigniti nad določeno mejo ne glede na vrednost nepremičnin v lasti posameznega zavezanca. »Koliko je v Ljubljani takšnih, ki živijo v stanovanjih za dvesto tisoč, tristo tisoč evrov, pa imajo nizko pokojnino,« je predlog utemeljil nepremičninski mogotec in podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer.
Kljub temu je priznal, da bi davčna kapica koristila zlasti večjim nepremičninskim lastnikom oziroma gospodarstvu, ki prevelikega skoka ne bi preneslo. »Če bo treba za stanovanje namesto 70 evrov na leto plačati 200 evrov davka, to ne bo tak problem, razen morda za upokojence z nizko pokojnino.«
Hkrati so se nepremičninski strokovnjaki zavzeli za čim širšo davčno osnovo brez izjem in olajšav. »Obdavčitev sakralnih objektov ni problem. Problem je vse, tudi bolnišnice, šole, vrtci, športni objekti...« je opozoril Končan. Predlagajo, da se vse obdavči, nato pa denar družbeno koristnim ustanovam vrne prek nekega drugega mehanizma. Čeprav bi to prineslo dodatne stroške in administracijo, pozitivni razlogi to opravičujejo. Kljub temu je Končan opozoril, da vsakega kamna ne bi smeli obremeniti z davki. »Če nepremičnina ne omogoča nekega dohodka – na primer Prešernov spomenik – njegova obdavčitev s strokovnega vidika ni utemeljena.«
Preveč napak v evidencah
Zaradi preštevilnih napak v registru nepremičnin glede lastništva in lastnosti stavb – tako Franci Gerbec iz nepremičninskega združenja FIABCI – bi predstavniki stroke znižali tudi davčno osnovo s 100 na 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine je z analizo prodaje 60 stanovanj in 41 pisarn v Ljubljani v letih 2011–2013 ugotovil, da sta se pod posplošeno vrednostjo prodali kar dve tretjini stanovanj in približno polovica pisarn. »Davčna osnova mora biti vedno dejansko premoženje, in če bodo cene nepremičnin še padale, bo problem še večji,« je opozoril na to, da lastniki nepremičnin ne bi smeli dobiti občutka, da se obdavčuje premoženje, ki ga ni.
Da posplošena tržna vrednost sploh ni dobra osnova za odmero nepremičninskega davka, temveč bi morali upoštevati gradbeno vrednost nepremičnin, pa je poudaril župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Kajti pri njih cene nepremičnin določajo vikendaši. Na leto z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) poberejo od 700.000 do 800.000 evrov, od tega od 200.000 do 300.000 evrov plačajo vikendaši, 100.000 evrov gospodinjstva, 400.000 evrov pa gospodarstvo. Pri tem so občine doslej lahko po svoje krojile pravila in določale, kdo bo plačal več in kdo manj. »Skozi NUSZ smo imeli možnost, da tiste z večjimi dobički obdavčimo bolj kot druge, zdaj pa se bo breme spet socializiralo in občan bo plačal več,« je opozoril podpredsednik Skupnosti slovenskih občin in župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar.
Občinam jemljejo še zadnji mehanizem prostorske politike
Lahko so določale tudi drugačne davčne stopnje za hiše v hribovitih predelih občine in za tiste v dolini, oprostile plačila nepremičnin brez kanalizacije... Zdaj je vse to skrito v posplošeni vrednosti nepremičnin, zato je tudi Leon Kobetič iz družbe Locus prepričan, da vlada s predlaganim nepremičninskim zakonom občinam jemlje še zadnji mehanizem zemljiške oziroma prostorske politike. Davek na nepremičnine bi moral ostati izvirni prihodek lokalnih skupnosti, pritrjujejo predstavniki nepremičninskih združenj, država bi si lahko od njega vzela največ 10 odstotkov. Glede na slabo javnofinančno situacijo pa vendarle podpirajo vladni predlog, da bi se prihodki iz tega davka delili po formuli pol občinam, pol državi, vendar največ tri leta, do leta 2016.
