Zaradi suma korupcije v javni agenciji Spirit je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom začasnega ministra Uroša Čuferja razveljavilo v gospodarstvu težko pričakovan razpis za dodelitev 30 milijonov evrov. Ti so bili namenjeni spodbujanju zaposlovanja pri projektih s področja razvoja novih produktov.
Alarm je na gospodarskem ministrstvu sprožila odločitev kar štirih članov strokovne komisije agencije Spirit, da se izločijo iz postopka ocenjevanja prispelih vlog na razpis, objavljen oktobra lani. Člani strokovne komisije so se po pojasnilih gospodarskega ministra izločili zato, ker so bili tako ali drugače interesno povezani z nekaterimi prijavitelji. Težava je nastala, ker so isti zaposleni v Spiritu, ki ga vodi Boštjan Skalar, pred tem oblikovali kriterije in merila za pridobitev sredstev na razpisu. Med trajanjem razpisa so razpisne pogoje celo spremenili. Ko so pisali pogoje za pridobivanje sredstev, morebitnega konflikta interesa očitno (še) niso zaznali. Še zlasti bode v oči, da sta se iz strokovne komisije izločila tudi vodja postopka in njegova namestnica. Po naših neuradnih informacijah gre za Mitjo Škrbca in Ido Praček, izločila pa naj bi se še Mojca Skalar Komljanc in Igor Milek.
Globlje v žep, več točk na razpisu?
Člani komisije, ki so se izločili, po naših informacijah niso navedli imen prijaviteljev, zaradi katerih naj bi bili v konfliktu interesov, ima pa po trditvah naših virov življenjski partner enega od njih podjetje, ki se ukvarja s pripravo vlog podjetij na javne razpise. Podjetje naj bi si lahko višje mesto na ocenjevalni lestvici za dodelitev sredstev za projekt s področja novih produktov obetalo tudi, če je bilo pripravljeno za to odšteti nekaj tisoč evrov, zatrjujejo naši viri. V Spiritu na naša vprašanja včeraj niso odgovorili.
»Ker smo ugotovili, da obstaja preveliko tveganje glede transparentnosti dodeljevanja sredstev, smo v ponedeljek odstopili od pogodbe in Spirit pozvali, naj prekliče javno povabilo podjetjem,« so včeraj sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dodali, da bodo v prihodnjih dneh na komisijo za preprečevanje korupcije vložili prijavo. Ali bodo sledile tudi morebitne kazenske ovadbe ali naznanitve suma storitve kaznivega dejanja, ni znano. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pojasnil, da se primera, ko bi zaradi suma korupcije kdaj prej razveljavili razpis dodeljevanja sredstev, ne spomni, bodo pa, kot je dejal, primer spremljali tudi na računskem sodišču.
Zanimanje gospodarskega ministrstva je očitno vzbudilo izredno veliko število vlog, ki so prispele na prvo odpiranje prijav. Na razpise za sofinanciranje razvojno-raziskovalnih projektov načeloma ne prihaja veliko število prijav, tokrat pa je že na prvo odpiranje prispelo kar 964 vlog. Naj samo omenimo, da so ob objavi razpisa ciljali na vsaj 140 projektov, že na prvem odpiranju pa prejeli sedemkrat več vlog. Na ministrstvu so začeli sumiti, da so iz Spirita informacije o razpisu odtekale že pred njegovo objavo, zato so uvedli nadzor. Spirit zahtevane dokumentacije ministrstvu ni predložil, kar je očitno povzročilo sum, da postopek ne poteka transparentno.
Podjetja presenečena in ogorčena
S prijavami na razpis bi se moralo sprva ukvarjati pet zaposlenih Spirita. Toda zaradi skoraj tisoč prijav so se morali številni zaposleni v agenciji, ki naj bi sicer skrbeli za druga področja, več tednov ukvarjati s pregledovanjem prijav. Te so pregledovali tudi tisti zaposleni, ki se na predmetno področje sploh ne spoznajo.
Začudenje je med kandidati za razpis že novembra lani povzročila odločitev Spirita, da sredi trajanja razpisa spremeni razpisne pogoje. Ena večjih sprememb je bilo znižanje zahtevane stopnje izobrazbe s sedme na šesto stopnjo. Ko smo že lani Spirit povprašali, zakaj spreminjajo pogoje sredi razpisa, so znižanje zahtevane stopnje izobrazbe utemeljili s tem, da so v proces razvoja novih izdelkov vključeni vsi zaposleni v podjetju. Kot so pojasnili, so vključenost tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki imajo nižjo izobrazbo od sedme stopnje, predvidevali že pri prvi objavi javnega razpisa, niso pa predvideli sofinanciranja. S spremembo razpisnih pogojev so to omogočili, vendar največ do 30 odstotkov celotnega projekta. Poleg tega je dobilo podjetje za zaposlene s šesto stopnjo manj kot za tiste s sedmo stopnjo. To ni bila edina sprememba razpisnih pogojev. Spremenili so namreč tudi določilo o upravičenih stroških. Prvotno so morala podjetja s projektom počakati do obvestila oziroma sklepa o dodelitvi sredstev, s kasnejšimi spremembami razpisnih pogojev pa so začetek projekta vezali na rok za oddajo projektnih predlogov.
Večino sredstev, namenjenih za spodbujanje razvoja novih produktov v prihodnjih dveh letih, bi sicer prispevala Evropska unija. Za mikro in mala podjetja je bilo rezerviranih 15 milijonov evrov, za srednje velika podjetja in za velika podjetja pa po 7,5 milijona evrov. Mikro in mala podjetja so lahko pridobila do 150.000 evrov, srednje velika podjetja do 250.000 evrov, velika podjetja pa do 350.000 evrov. Dejstvo je, da so številna podjetja med skoraj 1000 prijavljenimi ta sredstva pričakovala, prijavila so se brez »pomoči« in s pripravo na razpis imela tudi določene stroške. Direktorica in ustanoviteljica Podjetniškega projektnega centra Anaplus Ana Kolar je tako nad odločitvijo ministrstva presenečena in ogorčena: »Žalosti me, da bodo podjetja, ki so se transparentno potegovala za sredstva, kaznovana. Ne vem, zakaj se niso izločila le tista, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti.« Ob tem se Kolarjeva sprašuje, kdo bo podjetjem povrnil sredstva, saj so se številni projekti že začeli izvajati. »Ne vem, kako bomo našim partnerjem sploh lahko pojasnili nastalo situacijo.« Kristina Kočet, direktorica in ustanoviteljica podjetja Tiko pro, ki se med drugim ukvarja s pripravo razpisne dokumentacije za evropska sredstva, je ocenila, da so bili razpisni pogoji preveč ohlapni. Tudi po njenem prepričanju se številna podjetja zaradi neljubega pripetljaja ne bodo več prijavljala na podobne razpise. Tistim podjetjem, ki niso angažirala zunanjih za to specializiranih podjetij, je priprava razpisne dokumentacije med drugim vzela precej časa.
