Predlagana pokojninska reforma iz pokojninskega blagajne izloča vse tiste prejemnike pokojnin, dodatkov ali oblik invalidnin, ki v pokojninske sklade niso vplačevali. Skupno gre za kar 280.000 oseb, je opozoril Regvar.
Prejšnja pokojninska reforma ni imela namena izbrisati 280.000 ljudi - ta pa jo ima
"Sprememba čiščenja pokojninske blagajne je pred nami, sistem, ki naj bi to uredil v prehodnem obdobju enega leta še ni najbolj natančno definiran, ne glede na definicijo in urejanje pa se bodo ti stroški najverjetneje zmanjševali," je izpostavil.
Preberite še: Vizjak upa, da bodo pogajanja o pokojninski reformi privedli h koncu
Stroka je tako prejšnjo kot sedanjo pokojninsko reformo podpirala, vendar prejšnja po besedah Regvarja "ni imela namena izbrisati 280.000 ljudi, sedanja pač to ima". Regvar se je ob tem zavzel za "tehten preudarek, ki bi ohranil solidarnost, socialno varstvo in revščino na znosni ravni" in za postopnost pri sprejemanju ukrepov, ki bi poslabševali socialni položaj starejših.
Stare se jemlje domov zaradi zmanjšanja finančnih obremenitev sorodnikov
Ta je danes v Sloveniji že slabši. Čakalnih vrst za domove starejših občanov letos po podatkih zbornice ni več, čeprav je še pred letom dni na mesto v domu čakalo 17.000 starejših oseb. "Stare se jemlje domov predvsem zaradi zmanjšanja stroškovnih obremenitev sorodnikov, ne glede na njihove potrebe, akutne težave, ki jih imajo bodisi v zdravju, demenci ali posebnih poškodbah," je pojasnil Regvar.
Povprečna neto pokojnina v Sloveniji je 613 evrov, meja revščine pa 600 evrov. Povprečna oskrbnina v domu za starejše po podatkih zbornice že zdaj presega vrednost 600 evrov. Ker plačilna sposobnost iz naslova pokojnin usiha, naraščajo obveznosti občin in domačih družinskih članov, ki skrbijo za ostarele.
Plačila sposobnost se zmanjšuje
Na posvetu, katerega rdeča nit je bilo Evropsko leto aktivnega staranja in sožitja med generacijami, so pozornost namenili še nastajajočemu nacionalnemu programu socialnega varstva v delu, kjer se ta dotika starejših, varstvu starejših na invalidskem področju in aktualnim problemom znotraj institucionalnega varstva starih.
Kot namreč ugotavlja stroka, se "kljub deklarativnim obljubam tako politike kot zakonodaje po izboljšanju statusa in pravic" invalidom in starostnikom njihova plačilna sposobnost zmanjšuje, sposobnost za njihovo oskrbo pa manjša.
