S 473 evri se ne prebije skozi mesec

V enosobnem stanovanju 88 let starega rudarskega bloka živi sama s 473 evri pokojnine in skromnim invalidskim dodatkom. Marsikdo si nemara misli, da to ni tako slaba pokojnina, toda Deželanova opozarja, da ji pogosti obiski pri zdravnikih specialistih v oddaljenih krajih povzročajo visoke dodatne stroške, da mora, navajena na red in čistočo, plačati čistilko, ker stanovanja zaradi invalidnosti sama ne zmore čistiti, ter da se iz istih razlogov ne more kot zdravi ljudje sprehajati od trgovine do trgovine in izbirati najcenejše sestavine za v lonec. Vsota dnevnih stroškov tako v mesecu dni preseže znesek njene pokojnine.

Verjame, da so na krškem centru za socialno delo ravnali v skladu z veljavnim zakonom, ko so ji zaradi prekoračitve cenzusa zavrnili vlogo za subvencioniranje neprofitne najemnine za stanovanje, vendar pravi, da je z zakonom gotovo nekaj narobe, da se ljudje znajdejo v takšni stiski kot ona. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na katero je Deželanova ob zavrnitvi subvencioniranja najemnine naslovila pritožbo, so nam zagotovili, da bodo njen primer ponovno pretehtali.

Statistike ne kažejo objektivne slike

A skrb zbujajoče je, da je podobnih primerov pri nas vse več. Direktorica centra za socialno delo v Krškem Marinka Novak Rabzelj pojasnjuje, da je od januarske spremembe zakonodaje, ko se pri ugotavljanju virov premoženja upošteva vse - od vinskega hrama in traktorja do prihrankov na bančnem računu, namenjenih stroškom lastnega pogreba - veliko ljudi ostalo brez varstvenega dodatka in socialne pomoči. Tudi zato večkrat objavljeni statistični podatki, ki naj bi govorili, da se stanje na področju sociale na račun novih vladnih ukrepov izboljšuje, ne kažejo objektivne slike.

V krški občini je denimo socialno pomoč lani prejemalo 896 upravičencev, letos pa 835, kar pa ne pomeni, da so tisti, ki jih ni več na seznamu, rešeni najhujše stiske. Prej nasprotno, še teže jim je. Kriza se pozna tudi pri zasedenosti domov za ostarele, ki si jih ljudje zaradi prenizkih dohodkov ne morejo več privoščiti. Vse več se jih zaradi tega zateka k uveljavljanju pomoči na domu, čemur so na krški občini letos namenili 320.000 evrov. Lani je bilo oskrbovancev na domu v Krškem 150, v prvi polovici letošnjega leta je število naraslo na 170. Ker število prosilcev za subvencioniranje pomoči na domu narašča, bodo morali vsoto v občinskem proračunu prihodnje leto najverjetneje povišati na 400.000 evrov.

Novak-Rabzeljeva pravi, da imajo krški oskrbovanci še srečo, ker jim na občini omenjene vsote lahko zagotavljajo iz naslova posebnega prihodka na račun sobivanja z jedrsko elektrarno, česar si drugod po Sloveniji večinoma ne morejo privoščiti, saj je stopnja revščine tam še višja.