Diskrecija je možnost državnega organa, da znotraj nabora odločitev izbere eno od teh odločitev. Vendar po besedah pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata nobena diskrecija ne pomeni arbitrarno samovoljnega odločanja, zato se tudi pojavlja vprašanje, ali je imenovanje in razrešitev najvišjih državnih uradnikov pa tudi članov nadzornih svetov - Pirnat je tukaj omenil razrešitev nadzornikov Radiotelevizije Slovenija - politična diskrecija.
"Koliko lahko stranke pri oblikovanju koalicije dogovarjajo o razdelitvi različnih služb," se je vprašal in tudi sam odgovoril, da bi to smelo biti omejeno na najožji krog političnih funkcij. Prepričan je tudi, da imenovanje direktorjev javnih zavodov ne sme biti omejeno na politično pripadnost, temveč na to, kaj je dobro in koristno za zavod. "Možnost odločanja ni volilni plen oblasti, oblast mora to izvajati v javnem interesu," je dodal.
Grad je tukaj kritičen tudi do tega, da je v naši ureditvi poudarjena kadrovska vloga državnega zbora. Po njegovem bi lahko predsednik republike imel več pristojnosti pri imenovanju v različne funkcije. Kot primer je omenil, da je Slovenija edina v celi Evropi, ki sodnike voli v državnem zboru. Zadnja je to pred nekaj leti opustila Makedonija, je pojasnil.
Kot je dejal, je poudarjeno kadrovsko funkcijo imela tudi skupščina iz prejšnjega sistema. Zanimivo se mu je zdelo, da so se za poudarjeno kadrovsko vlogo državnega zbora najbolj zavzemali tisti, ki so najbolj kritizirali skupščinski sistem.
Po Gradovih besedah se mora politična diskrecija uresničevati v skladu z ustavo in zakoni, vendar je dodal, da se v naši politični kulturi na državo gleda kot na plen.
Svoje videnje slovenske politične kulture je ponazoril s primerom nogometne tekme. Ekipi si lahko za igranje tekme izbereta dva načina, "ali da se bodo držali pravil ali pa da bodo drug drugemu postavljali noge in upali, da jih sodnik ne vidi. Slovenska politika gre bolj v slednjo smer," je dejal.
Tudi Erik Kerševan z ljubljanske pravne fakultete meni, da v Sloveniji obstaja velika stopnja nezaupanja v politično oblast, zato se postavlja vprašanje, kako to nezaupanje in kršenje predpisov omejiti. Vendar se po njegovem dobre vlade ne da iztožiti in se s sodnimi postopki ne da doseči, da bodo politiki ravnali v dobro ljudi. "Odstop pa je pri nas umazana beseda, ampak ga poznajo vse demokracije," je dodal.
