V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so zgroženi nad Lovsko zvezo Slovenije, ki predlaga, da se med lovno divjad uvrsti osem zavarovanih vrst ptic, med katerimi so tudi štiri kritično ogrožene. Ker je zanje predlog naravovarstveno in etično nesprejemljiv, v društvu pozivajo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da nemudoma ustavi vse postopke za širitev seznama lovnih vrst in podaljševanja lovnih dob.
»Nisem pričakoval, da bomo morali po dvajsetih letih, odkar je lovska zveza pod drugim vodstvom pomagala sprejeti za tiste čase res napreden lovski predpis, razpredati o teh stvareh. Zgrožen sem bil, ko sem prebral njihov novi predlog. Celo dvakrat sem ga prebral, ker nisem verjel, da je kaj takega mogoče – da se leta 2013 ponovno vračamo več kot 30 let nazaj,« je poudaril predsednik DOPPS Rudolf Tekavčič.
Lovci bi streljali najbolj ogrožene vrste
Lovska zveza Slovenije je naravovarstvenike razburila s predlogom, da se med lovno divjad uvrsti kozico, jerebico, sloko, kreheljca, ruševca, lisko, kormorana in grivarja. Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič je dejal, da so bili šokirani, ker so morali pisati pripombe na dokument s tako slabimi utemeljitvami in mnogimi neresničnimi navedbami. »Najbolj šokantno je, da predlog predvideva streljanje nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic v Sloveniji. Pri jerebici, sloki, kreheljcu in kozici imamo v Sloveniji le še peščico gnezdečih parov. Vsakršno streljanje bi jih lahko pahnilo čez rob izumrtja,« je prepričan Mihelič.
Po njegovem mnenju so tovrstni predlogi tudi nezakoniti, saj so v navzkrižju z zakonom o ohranjanju narave in s ptičjo direktivo. »Zgroženi smo tudi, ker leta 2013 prihajajo pobude za lov brez vsakršnega ekološkega razloga. Ptice namreč v večini primerov ne delajo nobene gospodarske škode, v tistih nekaj primerih pa je ta minimalna. Njihovih populacij tudi ni treba umetno uravnavati. Tudi zakon o zaščiti živali zelo jasno opredeljuje, kdaj lahko žival usmrtimo. Zabava in užitek nista navedena,« je bil kritičen Mihelič in dodal, da so očitno stare trofeje požrli molji, zato si lovci želijo novih.
Streljanje bi stimuliralo lovce pri raziskovanju!?
V društvu za opazovanje in preučevanje ptic so se obregnili tudi ob argumentacijo »zelene bratovščine«, ki je v želji za širitev seznama lovnih vrst divjadi navedla, da bi vnovično streljanje stimuliralo lovce, da bi se za posamezno vrsto spet začeli zanimati in posledično zbirati podatke o njej. »Dejstvo je, da je zanimanje lovcev blazno upadlo, ko je postal ruševec zaščiten. Dejstvo pa je tudi, da gre ruševcu zaradi tega bolje kot kdaj prej. Podobno je s kormoranom. Nobena vrsta še ni bila ogrožena zato, ker je ne streljajo,« je poudaril varstveni ornitolog.
Tovrstne invazivne metode za potrebe raziskovanja so po mnenju DOPPS v sodobnem svetu popolnoma nesprejemljive. Kot primer neinvazivnega raziskovanja so izpostavili popis ptic, ki ga izvajajo sami; v raziskovalne namene so po vsej Sloveniji postavili 1600 vzorčnih ploskev in po lastnih navedbah prešteli vse do zadnje ptice.
ZGS: Z lovci nismo sklenili zavezništva
V DOPPS so zatrdili, da je predlog lovske zveze tudi predlog Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kar pa nam je tamkajšnji šef oddelka za gozdne živali in lovstvo Marko Jonozovič zanikal. »Ministrstvo je lansko leto predlagalo vsem zainteresiranim subjektom, naj podajo svoje predloge glede spremembe uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob. Mi smo svoje predloge podali že konec lanskega novembra. Ministrstvo je zdaj le zložilo skupaj vse predloge v en dokument, da je zadeva bolj pregledna. Sledil bo usklajevalni sestanek, kjer bo zainteresirana javnost predstavila vsak svoje argumente. Nobenih zavezništev se ni sklepalo,« je pojasnil Jonozovič.
ZGS je po njegovih besedah predlagal le obstoječo spremembo lovne dobe pri fazanu, poljski jerebici, šoji, sraki in sivi vrani, ki imajo že zdaj status divjadi. »Od zavarovanih vrst pa smo predlagali, da se na seznam lovnih vrst divjadi uvrsti goloba grivarja in sloko. To je vse. Pri tem je treba poudariti, da golob grivar absolutno ni ogrožen, sloka pa po našem mnenju tudi ne. Seveda bi bil lov strogo omejen s kvotami, lovno dobo in območji, opravljali pa bi se tudi monitoringi in podobno,« je sklenil Jonozovič.
Lovci: Ne nameravamo loviti ptic, ki so ogrožene!
Oglasili so se tudi Lovski zvezi Slovenije, kjer poudarjajo, da nikoli niso in tudi ne nameravajo loviti ptic, ki so ogrožene. Ob tem navajajo primer divjega petelina, ki so ga z internimi pravili zaščitili šest let prej, preden je to storil zakon. Pri pripravi predlogov – tako lovci – so upoštevali spremembe v življenjskem okolju divjadi (ne zgolj ptic) in v samih populacijah nekaterih živalskih vrst.
Lov predlagajo na sloko in goloba grivarja, ker gre za vrsti, ki sta po njihovem mnenju v porastu in ki sta lovni skoraj v vseh državah EU. »Pri kozici bi bilo načrtovanje odstrela strogo podvrženo sprotnemu spremljanju in lokalni prisotnosti te vrste. Kreheljc in črna liska nista ogroženi vrsti, saj populacija v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Ruševec je zaščiten, a ga je na nekaterih območjih v naravi veliko. Menimo, da bi bil za populacijo ruševca koristen odstrel najmočnejšega osebka, saj bi se tako populacija širila. Odstrel ruševca bi bil minimalen,« med drugim argumentirajo svoje predloge.
