V strokovni javnosti pa je izzval ogorčenje predvsem predlagani odstrel volkov. Strokovnjaki društva Dinaricum, ki je osredotočeno na ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, opozarja, da je to poseg v populacijo volka, kakršnega v Sloveniji ni bilo že trideset let. Dinaricum je MOP že pred sprejetjem pravilnika o letošnjem odstrelu medveda in volka opozoril na številne napake in po njihovem nestrokovne, deloma tudi nezakonite odločitve pri poseganju v zavarovane živalske vrste ter na neukrepanje ob ponovnem izumiranju risa v Sloveniji.

"Nismo proti odstrelu samemu po sebi, smo pa proti odstrelu na način, kot so ga načrtovali letos in ga trenutno že izvajajo. Tako pri nas kot marsikje v tujini je jasno pokazano, da je odstrel popolnoma neučinkovit ukrep, saj na pojavljanje škod nima nobenega zaznavnega vpliva, dokler se vrste popolnoma ne iztrebi," nam je pojasnil predsednik društva Dinaricum, biolog Miha Krofel.

Namesto puške boljše varstvo ovac

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je pooblaščen za ocenjevanje škode, ki jo na premoženju ljudi povzročajo zavarovane živalske vrste, daleč največ škode, predvsem rejcem drobnice, prizadene volk. Samo lani je Agencija RS za okolje (ARSO) za 575 škodnih primerov, ki jih je zakrivil volk, rejcem izplačala doslej rekordnih 346.000 evrov, letos pa za zdaj nekaj več kot 158.000 evrov. "Ker so škode na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov ni imel učinka, priporočamo, da se v prihodnje napore in denar osredotoči predvsem v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo. Na primer v prehod na manj konfliktne rabe prostora ali izboljšanje varovanja drobnice z uporabo varnih ograd in pastirskih psov." To ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vladi predlaga strokovna skupina, ki je v okviru projekta Life+ SloWolf opravila analizo učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode na domačih živalih za obdobje zadnjih 15 let.

Strokovnjaki Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina so poleg tega ocenili, da je bolj kot odstrel s škodami zaradi volka povezan porast ovčereje. Po podatkih državnega statističnega urada se je število ovac v Sloveniji (najbolj na območju razširjenosti volkov) od leta 1992 do 2009 povečalo za več kot šestkrat. Krofel meni, da je pri volkovih ključno predvsem varovanje drobnice. "To velika večina od okoli tri tisoč rejcev drobnice znotraj območja volka dokaj dobro izvaja in z volkovi nima skoraj nobenih težav. Velika večina škode se dogaja pri zelo majhnem številu posameznikov, pri manj kot desetih, ki vsako leto dobijo velike vsote odškodnin, izplačane iz davkoplačevalskega denarja. Ogledi na terenu so pokazali, da imajo ti posamezniki zelo slabo varovano živino. Letos smo enemu od njih podarili dobro zaščitno opremo - nočno varno ogrado za ovce s pašnim aparatom - in nato tudi nadzorovali uporabo. Škoda zaradi volka se je glede na lani zmanjšala za 98 odstotkov, čeprav so imeli volkovi letos v bližini rejčevega pašnika brlog z mladiči," pojasnjuje Miha Krofel.

Se rejcu splača, da mu volk ubije žival?

Navaja tudi primer rejca, ki je zavrnil brezplačno ponujeno zaščito in ima tudi letos veliko škode zaradi volka. "Ker so odškodnine precej večje od tržne vrednosti ubitih živali, kar je pokazala ekonomska analiza sistemov kmetovanja na območju pojavljanja volka, se - grobo rečeno - v Sloveniji v večini primerov splača, da ti volk ubije ovco. Sistem izplačevanja odškodnin pri nas zato ne motivira ljudi k boljšemu varovanju drobnice. Večini rejcev seveda ni všeč, da jim volkovi pobijajo živali, in jih zato varujejo, nekaterim pa so očitno ekonomske koristi pomembnejše," je kritičen Miha Krofel.

Boris Grabrijan, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, te očitke zavrača. Ne strinja se s trditvami, češ da lov na zveri ni učinkovit. "Lov dvigne prag tolerance do zveri med ljudmi in pri medvedu je dokazano, da je konfliktov več tam, kjer je več medvedov," pojasnjuje Grabrijan. Zanika tudi, da bi odškodnino zaradi škode, ki jo povzročita medved in volk, prejemala le peščica rejcev, prav tako zavrača podatek, češ da stalež ovac v Sloveniji narašča. Po Grabrijanovem mnenju bi bilo treba poimensko izpostaviti rejce, ki domnevno zlorabljajo sistem izplačevanja odškodnin, česar pa, tako Grabrijan, še noben kritik ni storil. Dodaja še, da v Sloveniji prave ukrepe za zavarovanje ovac pred volkovi še preučujejo, saj vsi povsod niso enako učinkoviti. Grabrijan ocenjuje, da je predlagani odstrel 74 medvedov in 12 volkov do konca prihodnjega septembra dober kompromis, ki ga je dosegla delovna skupina za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi, sestavljena iz predstavnikov stroke, vlade, lovcev, rejcev in zaščitnikov živali.

Pravilnik o odstrelu ne upošteva najnovejših študij

Raziskava s pomočjo telemetrije medvedov je pokazala, da je glavni krivec za težave z njimi hrana v okolici naselij, denimo nezaščiteni smetnjaki, klavniški odpadki, odvržene tropine, ki ponekod medveda redno privabljajo v bližino človeka. Krofel pravi, da v Sloveniji še vedno nimamo nobenega pred medvedi varnega smetnjaka, ki bi, denimo na Blokah, verjetno rešil težave, saj tam isti smetnjaki vsako leto v vas privabljajo druge medvede. "Glede na evropsko zakonodajo je usmrtitev zavarovane živalske vrste z namenom preprečevanja konfliktov možna šele, ko so bile izčrpane vse druge možnosti preprečitve konfliktov. V Sloveniji pa z mnogimi od teh učinkovitih ukrepov še niti poskusili nismo," opozarja biolog Miha Krofel.

Strokovna skupina, ki je analizirala učinkovitost odstrela volkov za zmanjševanje škode na domačih živalih, je pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor dala nekaj konkretnih predlogov. Denimo varovanje živali pred napadi volka, tarčni odstrel volka le na oziroma v neposredni bližini pašnikov z živino, premik lovne dobe volka, da ta ne bi več potekala od oktobra do konca februarja, temveč od septembra do konca januarja. Septembra je namreč več napadov na živino, februarja pa je vrhunec parjenja volkov, zato lahko njihov odstrel v tem času pripelje do incesta in poveča verjetnost parjenja s psi.

Toda strokovnjaki Dinaricuma so bili ob objavi najnovejšega pravilnika o odstrelu medveda in volka neprijetno presenečeni, saj v njem ni upoštevana domala nobena njihova pripomba, enako velja za izsledke analize učinkov odstrela volka. Na okoljskem ministrstvu, ki je to analizo denarno podprlo, so nam pojasnili, da njenih rezultatov niso mogli v polnosti upoštevati, saj jih je preganjal čas pri sprejemanju pravilnika o odstrelu velikih zveri. Napovedujejo, da bodo pri prihodnjem načrtovanju in odločanju rezultate te študije upoštevali postopno, skladno z akcijskim načrtom o volku, ki naj bi ga vlada potrdila na začetku leta 2012.

"Ključna osnova za ta načrt bodo rezultati projekta SloWolf. Odstrel je bil doslej uporabljen kot ukrep za zmanjševanje populacije in s tem škod v kmetijstvu, kar pa so rezultati raziskave ovrgli. Zato bo v prihodnje odstrel, če bodo za to strokovni razlogi, usmerjen v preprečevanje širjenja območja naseljenosti volka na območja s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Za zmanjševanje in obvladovanje škode pa raziskava predlaga različne druge ukrepe, ki jih bo treba v skladu z akcijskim načrtom postopoma vgraditi v zakonodajo, kmetijsko politiko in predvsem učinkovito ozaveščanje prebivalstva, med katerimi so tudi tisti, ki so najbolj prizadeti, torej rejci drobnice. Projekt tudi dokazuje, da je škode mogoče z ustreznimi ukrepi močno zmanjšati ali celo preprečiti," navajajo na okoljskem ministrstvu.

Toda Miha Krofel poudarja, da je bila analiza učinkovitosti odstrela volkov za preprečevanje škod končana in objavljena že februarja letos, torej približno šest mesecev prej, preden je začel nastajati načrt za letošnji odstrel. To pomeni, da je imelo ministrstvo dovolj časa, da preuči in upošteva njegove ugotovitve. "Poleg tega podatki iz monitoringa volkov kažejo, da se populacija sploh ne širi, ampak se razširjenost volkov v zadnjih letih zmanjšuje. To pa je po zakonodaji EU nedopustno," doda Krofel.