Nekaj teh sredstev je komisija že izterjala, zato bo finančni vpliv današnjega sklepa v postopku potrditve obračunov znašal približno 169 milijonov evrov. Ta sredstva bodo države vrnile v proračun EU zaradi neupoštevanja pravil ali neustreznih postopkov nadzora nad izdatki za kmetijstvo, so sporočili v Bruslju.
V primeru Slovenije se popravek predlaga zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča, vključno z neupravičenimi izplačili, napačnim izračunom sankcij in retroaktivnimi izterjavami zaradi neupravičenih izplačil. Višina je določena pri 8,09 milijona evrov.
Velika Britanija bo morala vrniti 40,4 milijona evrov zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča in v geografskem informacijskem sistemu, pri pregledih na kraju samem ter izplačilih in sankcijah na Škotskem. Med drugim bo morala še 18,6 milijona evrov vrniti zaradi pomanjkljivosti pri dodelitvi pravic.
Poljska bo denimo morala vrniti 39,2 milijona evrov zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča in pri geografskem informacijskem sistemu, pri upravnem navzkrižnem preverjanju, izplačilih, uporabi sankcij, retroaktivnih izterjavah in zapoznelih pregledih na kraju samem.
Kot pojasnjujejo v komisiji, so članice pristojne za upravljanje večine izplačil v okviru skupne kmetijske politike, ki se opravijo pretežno prek njihovih plačilnih agencij. Pristojne so tudi za nadzor.
Komisija vsako leto opravi več kot 100 revizij, s katerimi preveri, ali sta nadzor članic in njihovo odzivanje na pomanjkljivosti zadostna. Če med revizijo ugotovi, da država sredstev EU ne upravlja in ne nadzoruje dovolj dobro, da bi lahko zagotovila njihovo ustrezno uporabo, lahko od nje zahteva, da sredstva vrne.
