Znanka mi je pred dnevi pripovedovala, da sta oba z možem na bolniškem dopustu. Ona je ostala doma zaradi vnetja sečil, mož pa je pristal v bolnišnici zaradi kompliciranega zloma roke. »Ker so ga morali operirati, je nekaj dni ležal na ortopedskem oddelku, vendar zaradi bolniške nisem upala k njemu na obisk. Čeprav nas v podjetju, kjer sem zaposlena, do zdaj še niso preverjali, ali izkoriščamo bolniške, me je bilo strah. Spraševala sem se, kaj če me bodo ujeli. Kaj če bom zaradi tega izgubila službo? Razmišljala sem, da bi kljub bolezni prekinila bolniški stalež, šla delat in bi lahko potem z mirno vestjo obiskovala moža. Potem sem poklicala svojega osebnega zdravnika in mu zaupala, kakšen problem imam. Pomagal mi je tako, da je v zdravstveno kartoteko zapisal, da mi dovoljuje obiske v bolnišnici.«
Njenega imena ne bomo razkrili, ker se zaradi svojih nadrejenih ne želi izpostavljati v javnosti, je pa takšnih primerov v času krize vse več. Medtem ko so pred leti mnogi med bolniškim dopustom sekali drva ali celo služili na črno, zdaj večina dobro premisli, ali se jim to res splača. Ljudje se bojijo, da bi zaradi krize izgubili službo, še bolj pa se bojijo, da bi jo izgubili zaradi lastne neumnosti.
Bolan delavec je neučinkovit
Strokovnjaki zadnja leta opažajo, da odstotek bolniških odsotnosti narašča predvsem med ljudmi, ki so zaposleni v tistih podjetjih, ki jih je kriza močno prizadela in so šla v stečaj ali v proces prestrukturiranja. V tekstilni industriji se je denimo leta 2009 v primerjavi z letom prej število bolniških odsotnosti povečalo za 1,5 odstotka. Številka morda res ni visoka, vendar se za njo vendarle skrivajo usode mnogih razočaranih in prestrašenih delavcev, ki so morda zboleli ravno zaradi hudega pritiska in strahu pred izgubo službe ali pa so enostavno izgubili voljo do dela in so v bolniški videli začasno rešitev za svojo stisko.
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metoda Dodič - Fikfak je povedala, da se na splošno v podjetjih, ki še normalno poslujejo, zaposleni zaradi strahu pred izgubo službe redkeje odločajo za bolniški dopust in odhajajo na delo, čeprav imajo zdravstvene težave. Pod takim pritiskom so predvsem delavci in srednji menedžment.
Zanimivi so podatki, ki kažejo, da od leta 2009 v bolniško odhaja vedno manj ljudi z duševnimi in vedenjskimi motnjami, kar pa za delodajalce še zdaleč ni dobro. Delavec, ki je bolan, na delovnem mestu ni učinkovit. Nima volje do dela, bolj je izpostavljen poškodbam, je počasen, raztresen, skratka neučinkovit. Delodajalcu prinese več škode kot koristi.
Dr. Dodič-Fikfakova je opozorila, da v takih primerih tudi zdravljenje same bolezni traja dlje. Človek, ki ima depresijo in vztraja na delovnem mestu, se bo denimo zdravil 90 dni oziroma kar mesec dni dlje, kot če bi v času največjih težav ostal doma. Čeprav so bolniški dopusti zaradi duševnih in vedenjskih motenj v upadu, to seveda ne pomeni, da je teh motenj manj. Nasprotno. Število ljudi, ki imajo tovrstne težave, izjemno narašča, to pa je predvsem posledica neprestanega hudega stresa in tudi mobinga na delovnem mestu. Zato strokovnjakov ni presenetilo, ko je že leta 2009, torej že ob začetku krize, v Sloveniji naraslo število samomorov. Leta 2008 si je pri nas vzelo življenje 409 ljudi, leto kasneje 449, leta 2011 pa 436.
V Nemčiji delavcem, ki izgubijo službo, namenjajo veliko več pozornosti kot pri nas, poleg tega pa so po besedah naše sogovornice prepričani, da prezentizem prinaša družbi veliko več škode kot absentizem. Da torej glavni problem ni v odstotkih bolniških odsotnosti z dela, ampak ravno v neučinkovitosti ljudi, ki zaradi strahu kljub zdravstvenim težavam vsak dan odhajajo v službo. Dr. Dodič-Fikfakova je še opozorila, da bi morali več pozornosti namenjati temu, da bi se delavci na delovnem mestu dobro počutili in da bi lahko delali brez neznosnih pritiskov.
Najvišji odstotek bolniških je že dolgo v predelovalni dejavnosti, v zdravstvu in socialnem varstvu, v preskrbi z elektriko in vodo ter v rudarstvu. Lani in predlani je bil odstotek bolniške odsotnosti najvišji v dejavnosti javne uprave in obrambe. In zaradi kakšnih zdravstvenih težav ljudje najpogosteje odhajajo na bolniško?
»Med skupinami bolezni, ki so vzrok za odsotnost z dela, ne opažamo večjih sprememb. Največ odsotnosti je zaradi poškodb, sledijo bolezni kostno-mišičnega sistema,« je pojasnila specialistka javnega zdravja na IVZ Tatjana Kofol Bric in dodala, da je lani bolniško odsotnost končalo 3500 ljudi, ki zaradi različnih zdravstvenih vzrokov niso delali več kot leto ni.
Sizifovo delo nadzornikov
Ali nekdo izkorišča bolniški dopust oziroma ne upošteva navodil svojega osebnega zdravnika, lahko preverjata oba plačnika nadomestila za čas bolniške odsotnosti, to pa sta delodajalec in ZZZS. Na vprašanje, ali so inšpektorji pri svojem delu dovolj učinkoviti, je Tatjana Kofol Bric odgovorila: »Če so pravila tega nadzora in postopki v primeru kršitev jasni in vsi vemo, da se to tako izvaja tudi v praksi, potem samo število kontrol verjetno ni najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega bi zaposleni, ki je na bolniški, upošteval navodila.«
Na ZZZS pa vendarle menijo, da so zakonsko določene sankcije skope in preveč blage in da bi bilo zato treba uvesti spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po besedah Damjana Kosa, direktorja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS, bi bile potrebne strožje sankcije, ki bodo zavarovance spodbujale, da v času bolniške odsotnosti skrbijo predvsem za svoje zdravje in za čimprejšnjo vrnitev na delo.
Olivera Masten Cuznar, ki je vodja nadzornih zdravnikov območne enote Ljubljana na ZZZS, je opozorila, da njihovo delo na žalost pogosto nima nobenega smisla. Po zdaj veljavni zakonodaji lahko zavarovanca, za katerega med laično kontrolo ugotovijo, da ni upošteval navodil osebnega zdravnika, kaznujejo samo tako, da mu za tisti dan, ko je bila kršitev ugotovljena, zadržijo ali odvzamejo nadomestilo. Pred kratkim so denimo obravnavali primer moškega, ki je odšel na bolniški dopust zaradi bolečin v križu. V času, ko naj bi se zdravil doma, se je na smučanju hudo poškodoval in zaradi poškodb (in ne zaradi bolečin v križu) ostal na bolniški še precej časa. Zgodba se je končala tako, da so mu za tisti dan, ko se je poškodoval, odvzeli nadomestilo, niso pa mu mogli odvzeti nadomestila še za vse preostale dni, ko je bil zaradi poškodbe odsoten z dela.
»Ljudje se nam resnično lahko smejijo. Dokler je zakonodaja takšna, kot je, je naše delo sizifovo,« je z obžalovanjem dejala Masten-Cuznarjeva. Po njenih izkušnjah se zdravniških kontrol med bolniško bojijo predvsem ljudje, ki nimajo namena kogar koli izkoriščati. »Na te stvari moramo gledati življenjsko. Če nekdo živi sam in gre med bolniškim dopustom v trgovino, da bi si kupil hrano, je to normalno. To ni nič spornega. Nekaj povsem drugega pa je, če se ljudje med bolniško ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo,« je pojasnila zdravnica.
Pošta Slovenija redno preverja delavce na bolniški
V Pošti Sloveniji zaradi visokega odstotka absentizma kontrolirajo zaposlene, ki so zaradi bolniške odstotni z dela kar sami. Kot je povedala Megi Jarc iz službe korporativnega komuniciranja, so po številu bolniških odsotnosti v preteklih letih presegali slovensko povprečje. Lani je odstotek bolniške odsotnosti znašal 4,61 odstotka in se je v primerjavi z letom prej znižal samo za 0,07 odstotne točke.
Steklarna Hrastnik bi bila lahko zaradi svoje skrbi za zaposlene drugim za vzor. »Že tretje leto zapored smo 60 zaposlenih vključili v petdnevne preventivne programe, s katerimi jih spodbujamo k zdravemu načinu življenja in posledično manjšemu številu bolniških staležev,« nam je povedal direktor Andrej Božič. Verjetno so eni redkih, ki so pripravili aktivne odmore na delovnem mestu. Za zaposlene dvakrat na teden organizirajo vodeno telovadbo v delavnici, hkrati pa jim omogočajo, da se lahko udeležujejo različnih rekreativnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah. Zaradi certifikata Družini prijazno podjetje so lani začeli uvajati štirinajst ukrepov, ki so jih delavci z navdušenjem sprejeli. Organizirali so počitniške aktivnosti za otroke zaposlenih, obdarili novorojence, zaposlenim omogočili prost dan, ko so šli njihovi otroci prvič v vrtec ali šolo, in podobno. Direktor je dejal, da nikoli ne preverjajo, kaj počnejo tisti, ki so z dela odsotni zaradi bolezni. »Vsako dobro vodstvo in dobro podjetje mora vendarle pokazati dovolj visoko stopnjo razumevanja, da so bolezni in poškodbe med nami pač del vsakdana,« nam je povedal Božič.
Tudi v podjetju Krka so že leta 1999 začeli projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost. Kot so dejali v njihovi službi za odnose z javnostmi, so različne študije in analize dokazale, da na bolniško odsotnost vplivajo tudi motivacija za delo, odnosi v delovni sredini in med drugim delovni pogoji. Da ljudje, ki se znajdejo v stiski, trenutne rešitve ne bi iskali v koriščenju bolniškega staleža, so pripravili delavnice, na katerih so jim predstavili, kako zelo pomembni so dobri medsebojni odnosi. Povezali so tudi vse strokovne službe, ki skupaj z vodji posameznih sektorjev obravnavajo in rešujejo zdravstveno in invalidsko problematiko. Že takrat so se zavedali, da rezultati ne bodo prišli čez noč in da se bodo bolniške odsotnosti postopoma zmanjševale. To jim tudi uspeva. Leta 1998 je bolniška odsotnost v Krki znašala 6,8, lani pa 4,7 odstotka.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je lani v Sloveniji znašal odstotek bolniške odsotnosti 4,2 odstotka, kar je sicer nekoliko več kot v dveh letih pred tem, vendar manj od najvišjih vrednosti v zadnjem desetletju. Leta 2003 in 2005 je denimo ta odstotek znašal 4,8. Predlani je bila najvišja bolniška odsotnost na Koroškem in v notranjsko-kraški regiji, lani pa v podravski, spodnjeposavski in savinjski. V vseh treh regijah je bila višja od petih odstotkov. Po oceni inštituta na razlike med geografskimi območji ne vpliva manjša ali večja obolevnost ljudi, ampak drugi dejavniki, ki so povezani z delovnim okoljem in razmerami na trgu.
