Vsaka od opozicijskih poslanskih skupin je pripravila svoj predlog, kakšne naj bi bile stopnje davka za posamezne vrste nepremičnin in kateri zavezanci bi bili lahko deležni olajšav, a zaenkrat še nobeno ni bilo deležno zadostne podpore navzočih na seji.
V osnutku zakona tako ostajajo zapisane stopnje davka, kot jih je predvidela vlada. Za stanovanjske nepremičnine je denimo predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je bila ugotovljena z množičnim vrednotenjem nepremičnin.
Če bo zakon sprejet, namerava SDS zahtevati ustavno presojo
Stanovanja, v katerih lastniki ne bivajo, bodo obdavčena po nekajkrat višji stopnji, a še vedno nižji, kot pa je predvidena za poslovne in industrijske objekte. To se zdi Francu Brezniku (SDS) nerazumljivo. "Po vaši etiki bo torej drugi, tretji, peti in deseti vikend v Gozd Martuljku ali pa na morju manj obdavčen kot pa nek industrijski objekt," je očital koaliciji.
Na sprejem proračuna za prihodnje leto premierka Alenka Bratušek veže zaupnico vladi. Če bo zakon o davku na nepremičnine sprejet, namerava SDS zahtevati ustavno presojo, je napovedal predsednik SDS Janez Janša.
Janša predlaga, naj vlada zaprosi za pomoč za reševanje bank
Ključni problem proračuna za leto 2014 je po oceni Janeza Janše v tem, da je popolnoma nerealen. Kot je poudaril na današnji novinarski konferenci, so polemike o tem, ali je proračun razvojno naravnan ali ne, v tem pogledu popolnoma odveč. Razlika med oceno vlade o proračunskem primanjkljaju za prihodnje leto in med oceno, ki jo je podala Evropska komisija, je namreč štiri odstotke, kar v sredstvih znaša milijardo in pol evrov.
Doslej so se še napovedi Evropske komisije za Slovenijo običajno izkazale za preoptimistične, je opozoril Janša. Tako bi bil po njegovih besedah primanjkljaj v prihodnjem letu lahko višji tudi od tistega, ki ga je za Slovenijo izračunala Evropska komisija.
V luči te "velikanske razlike", je razprava o nepremičninskem davku, iz katerega si vlada obeta med 180 in 300 milijoni evrov, po Janševih besedah relativno nepomembna. Obenem pa zakon o nepremičninskem davku predstavlja poseg v pravice, ki so v Sloveniji zavarovane tudi z ustavo, zato ga bodo po njegovi napovedi spodbijali na ustavnem sodišču. Gre za "napad na slovensko gospodarstvo", na obrtništvo, na mala in srednja podjetja ter na podeželje, je dejal. Posledice sprejetja takšnega zakona se bodo v gospodarstvu pokazale v zmanjševanju števila investicij, upadanju števila delovnih mest in v pritisku na socialne transferje. Zato njegovega izplena ne bo mogoče šteti v stotinah milijonov, pač pa bo lahko celo negativen, je povedal Janša.
Ob tem je Janša zavrnil navedbe, da bi bila za morebitno intervencijo trojke kriva opozicija.
Kot pišemo v današnji tiskani izdaji Dnevnika, očitno nobeni zadržki ne bodo preprečili izglasovanja zaupnice vladi. Preberite več: Proračun – igra nepredvidljivih številk, brez ovir za zaupnico vladi
Sicer pa se je ob današnjem dogajanju pred parlamentom zbralo nekaj protestnikov s transparenti. Fotografije si lahko ogledate v naši fotogaleriji.
Glasovali bodo tudi o sprejemu zakona o davku na nepremičnine
Poslanci pa bodo glasovali tudi o sprejemu zakona o davku na nepremičnine. Davek bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti. Skupni letni prilivi so ocenjeni na okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov evrov za državo in občine.
Prve ure odločanja o dopolnilih k predlogu zakona o davku na nepremičnine zaznamuje burna razprava. Opozicijske poslance razburja že četrti člen, ki med drugim predvideva, da v kolikor lastniška razmerja niso urejena ali pravilno evidentirana, se davek prerazporedi na tiste solastnike, katerih lastniški deleži so nesporni. Opozicija izpostavlja, da je to nepravična rešitev in so k členu predlagali tudi svoja dopolnila, ki pa niso bila sprejeta.
Pri nepremičninskem davku pomanjkanje socialnega čuta
Opozicijski poslanci so koaliciji očitali pomanjkanje socialnega čuta, saj da bodo nepremičninski davek plačevali tudi najemniki neprofitnih stanovanj. Vlada je sicer že v sredo pojasnila, da so v to dikcijo zajete zgolj nepremičnine, ki se oddajajo v neprofitni najem na podlagi sodne odločbe in ki so bile vrnjene v postopku denacionalizacije. V ostalih primerih neprofitnih najemov pa je davčni zavezanec lastnik nepremičnine. Romana Tomc (SDS) je vendarle tudi danes izpostavila, da ni razloga, da bi socialno šibki najemniki pokrivali stroške davka za lastnike, ki so z denacionalizacijskimi postopki pridobili včasih tudi zelo veliko premoženje.
Da se v celotno razpravo vnaša veliko polresnic, je prepričan Matevž Frangež (SD). Ob tem je poudaril, da je osnovna rešitev predlaganega zakona, preden ga je dopolnil odbor za finance, resnično določala možnost, da bi v primeru nepridobitnega najema stanovanja v lasti stanovanjskega sklada breme in zavezo za plačevanja davka prevalili na najemnika takšnega stanovanja.
DZ bo glasoval tudi o tem, ali je predlog novega energetskega zakona primeren za nadaljnjo obravnavo ter ponovno odločal o novelah zakonov o dohodnini in bančništvu, na kateri je državni svet prejšnji teden izglasoval odložilni veto.
