Tudi tretji dan izredne seje državnega zbora, ki je potekal predvsem v znamenju burne razprave o uvedbi nepremičninskega davka, je pokazal, da bodo koalicijski poslanci danes podprli vse ključne dokumente za obstoj vlade Alenke Bratušek. Ta bo dobila zaupnico, ki jo je premierka vezala na sprejetje predlaganega proračuna za prihodnje leto, pa čeprav »najpomembnejši akt vsake vlade«, kot ga je poimenovala Bratuškova, stoji na precej trhlih temeljih.
Eden od njih so optimistična pričakovanja vlade, da bo pobrala za približno 160 milijonov evrov več davka na dobiček pravnih oseb kot letos in za približno 143 milijonov evrov več davka na dodano vrednost (DDV). K rasti teh dveh postavk proračuna naj bi nekaj sicer prispevali ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije, od katerih si vlada po napovedih kmetijskega ministra Dejana Židana v prihodnjih treh letih obeta za okoli 200 milijonov evrov več pobranih davkov. Prav tako naj bi proračunsko blagajno obogatil letošnji dvig DDV za eno oziroma dve odstotni točki. Toda tudi številni ugledni slovenski ekonomisti se sprašujejo, od kod vladi ob napovedanem nadaljnjem krčenju gospodarstva in potrošnje v državi tolikšen optimizem.
Tega ji ne manjka niti pri načrtovanem črpanju evropskega denarja. Slovenske vlade so si vse od vstopa države v EU pri tej postavki zastavljale visoke cilje, ki pa jih še nikoli niso izpolnile. Že v preteklosti so to po mnenju profesorja in strokovnjaka za javno upravo dr. Aleksandra Aristovnika počele tudi zaradi friziranja javnih financ, torej z namenom prikrivanja resnične velikosti proračunske luknje pred finančnimi trgi in EU. Glede na to, da je ozračje tudi zaradi vse bližje sanacije slovenskega bančnega sistema in odločitve o morebitnem prihodu trojke vse bolj napeto, ni presenetljivo, da vlada predvideno količino načrpanega denarja s približno 960 milijonov evrov letos povečuje na 1,2 milijardi evrov naslednje leto. Janševa vlada je v svojem proračunu recimo računala z 990 milijoni evrov.
Opozicijska SDS je te dni večkrat opozorila, da je vladni proračun nerealen tudi zato, ker vanj niso vključene odškodnine izbrisanim, čeprav lahko dosežejo celo milijardo evrov. Toda mnogi opozarjajo, da je nerealna celo ocena notranjega ministrstva (ki pripravlja zakon o izbrisanih), ki se vrti okoli 100 milijonov evrov. Temelji namreč na predpostavki, da bo odškodnine zahtevalo prav vseh okoli deset tisoč upravičencev po predlaganem zakonu in da bodo vsi ti dobili najvišje možne odškodnine. Ob tem je treba opozoriti, da izplačilo odškodnin ne bo enkratno, ampak bodo te izplačane v nekaj letih.
Bolj skrb zbujajoče je, da vlada v proračun za prihodnje leto ni vključila poplačila neizplačane tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ki ga javnim uslužbencem dolguje po septembrski razsodbi vrhovnega sodišča. Čeprav se je konec oktobra dolg države zaradi kopičenja zamudnih obresti s prvotno ocenjenih 170 milijonov evrov povzpel že na skoraj 200 milijonov evrov bruto, je notranji minister Gregor Virant pred kratkim zatrdil, da bodo morale vse javne blagajne – proračunska, zdravstvena in občinske – po odbitku socialnih prispevkov in dohodnine skupno plačati le približno 100 milijonov evrov neto. Prvo polovico najkasneje februarja prihodnje leto, drugo pa najpozneje januarja 2015. Od tega bo iz državnega proračuna treba plačati približno 60 milijonov evrov, naslednje leto torej 30.
Toda predstavniki sindikatov končne besede o tem še niso izrekli, Virant bo njihovo odločitev izvedel predvidoma v petek. Tako kot zadnje besede še niso izrekli nasprotniki nepremičninskega davka, ki napovedujejo proteste in tudi ustavno presojo zakona, ki bo danes najverjetneje sprejet brez pomembnejših amandmajev, ki so jih včeraj večinoma vlagali opozicijski poslanci. Na vprašljive finančne učinke popolnoma novega zakona, ki se je v zadnjih dveh mesecih spreminjal skoraj iz dneva v dan, so večkrat opozorili različni ekonomisti. Tudi finančni minister Uroš Čufer je že sredi oktobra priznal, da se bo zaradi dodatnih popuščanj interesnim skupinam v proračunsko blagajno nateklo za 15 do 20 milijonov evrov manj denarja, kot je predvideno (205 milijonov evrov).
