Če bo prenovljeni zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) kljub pričakovanemu nasprotovanju upokojencev in sindikatov zaživel, ne bo zgolj centraliziral upravljanja državnega premoženja na enem mestu, ampak bi lahko tudi poskrbel za omejitev vedno večjega vmešavanja politike in uveljavljenih interesnih skupin v vodenje državnih podjetij.
Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije, domača energetika in druga državna podjetja, ki se lahko pohvalijo z zajetnim in stabilnim denarnim tokom, bi namreč morali po novem javno razkriti vse svoje sponzorske in donatorske pogodbe. Hkrati bi morali njihovi člani nadzornega sveta in uprave večinskemu lastniku (SDH) poročati o svojem premoženju (delnice, deleži in upravljavska upravičenja) in premoženju družinskih članov, pa tudi morebitnem konfliktu interesa. Članom nadzornega sveta in uprave SDH, ki bodo bdeli nad obsežnim premoženjem in bili podvrženi določbam zakona o dostopu do informacij javnega značaja, se medtem obeta odškodninska odgovornost za škodljive (ne)odločitve, ki bo segala za pet let nazaj.
Poseg v »nedotakljivi« Kad
Vse kaže, da se je vlada Alenke Bratušek, ki se pospešeno pripravlja na prenos slabih terjatev na slabo banko in s tem težko pričakovano sanacijo slovenskega bančnega sistema, odločila narediti tudi konec kaosu v upravljanju državnega premoženja in vedno večjemu (zunanjemu) vplivu na državna podjetja. »Zato so pogoji za članstvo v organih SDH bolj strogi, kot so bili prej. Postopki imenovanja ne temeljijo več na političnih kvotah, temveč strokovnih kriterijih. Razmejitev med nadzorom in vodenjem je bolj jasna, predvsem pa so odgovornosti bistveno večje. Poleg tega zakon zaostruje odškodninsko odgovornost oseb s pristojnostmi na področju upravljanja, ne le v razmerju do SDH, temveč tudi do Republike Slovenije, in podaljšuje roke zastaranja,« so nekatere določbe povzeli na ministrstvu za finance.
Tako kot v prejšnji različici zakona je ministrstvo za finance tudi tokrat predvidelo preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v SDH, na katerega bi se preselile vse naložbe upravljalcev državnega premoženja. Zakon v prvi vrsti prinaša pripojitev ali drugače povedano ukinitev Kapitalske družbe (Kad), DSU, in PDP. S tem bi se dejansko brisal več kot dvajset let nastajajoči družbeni dogovor med sedanjimi in bodočimi upokojenci, javnimi uslužbenci, denacionalizacijskimi upravičenci in drugimi, (ne)hote pa bi na ulice spravili sindikate in upokojence. Njihovi predstavniki namreč doslej še nobenemu finančnemu ministru niso dovolili posega v samostojnost Kada. Dodatno bi jih lahko vznemiril načrt, po katerem bi na SDH prešel tudi 34,5-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, pokojninska blagajna pa bi v zameno dobila pošteno nadomestilo.
Luknje v zakonu dopuščajo kadrovske čistke
Katero premoženje bo SDH lahko upravljal, bo določila strategija oziroma klasifikacija naložb, ki jo bo v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona pripravilo ministrstvo za finance in potrjeval državni zbor. Že zdaj pa je jasno, da pod SDH poleg slabe banke ne bi bilo javnih sistemskih operaterjev na področju prenosa in distribucije elektrike in pline, torej družb SODO, Eles in Plinovodi. Naložbe države bi bile sicer razdeljene v tri skupine, strateške, pomembne in portfeljske. Pri prvih naj bi bil SDH omejen na do 50 odstotkov plus eno delnico, pri pomembnih na do 25 odstotkov plus eno delnico, medtem ko bi lahko portfeljske prodal. Vlada se lahko odloči, da dokapitalizira SDH s stvarnimi vložki, in sicer z deleži v podjetjih, ki so v lasti Republike Slovenije. V tem primeru sredstva od njihove morebitne prodaje ne bodo šla v proračun, ampak na račun SDH.
Kljub jasnim ciljem, to je omejiti korupcijska tveganja, v zakonu vsaj na prvi pogled obstajajo določene luknje. Nadzorni svet SDH, ki bo imenoval upravo, bo namreč v nasprotju s trenutno veljavnim zakonom imenovala kar vlada. Ker bo le SDH zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, ne pa tudi njegove odvisne družbe, lahko njegovo vodstvo enostavno skrije (del) poslovanja pred očmi širše javnosti. Relativno ohlapna so tudi določila o podlagah za zamenjavo nadzornikov v državnih podjetjih. Vodstvo SDH se lahko za tako drastičen ukrep odloči na podlagi »utemeljenega suma oškodovanja« podjetja. To bi lahko glede na uveljavljeno politiko kadrovanja ob vsakokratni menjavi oblasti prineslo vedno nove čistke v gospodarstvu.
