V izjavi za STA je Pirc Musarjeva ocenila, da je ustavna zahteva opozicijskih poslancev neprepričljiva. Pričakuje, da bo ustavno sodišče prepoznalo pomen institucije Informacijskega pooblaščenca (IP) in veliko dodano vrednost, ki jo ob nadzoru nad obveščevalno-varnostno službo doda k parlamentarnemu nadzoru.
Pomanjkljivo poznavanje pristojnosti in dela
Pirc Musarjeva je prepričana, da je IP pristojen nadzirati tudi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) na način, kot je to delal doslej, ne da bi od Sove terjal pojasnila o konkretnih primerih. »Iz ustavne zahteve poslancev torej veje izjemno pomanjkljivo poznavanje naših pristojnosti in našega dela,« je dejala.
Kot je spomnila Pirc Musarjeva, si je v zadnjem mesecu prizadevala za sestanek s parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ravno z namenom, da se nad Sovo zagotovi celovit nadzor, tako parlamentarni kot strokovni. Po njenih besedah so predsedniku komisije Dragotinu Mateju (SDS) pojasnili, da je sestanek lahko koristen ravno zaradi različnih pristojnosti, ki jih imata IP in komisija.
Pristojnost pooblaščenca za nadzor ni bila v praksi nikoli sporna
Pirc Musarjeva je pojasnila, da IP v okviru strokovnega nadzora preverja predvsem tehnične vidike zavarovanja zbirk osebnih podatkov, roke hrambe, katere osebne podatke sploh lahko zbira in ali Sova spoštuje pravne podlage, ki so ji na voljo. V desetih letih delovanje IP vprašanja, ki jih odpirajo opozicijski poslanci, po besedah Pirc Musarjeve nikoli niso bila sporna.
»Izredno neprijetno smo pri pooblaščencu presenečeni nad dejstvom, da namesto želje po razdelitvi nadzora z vidika naših pristojnosti in težnje h kvalitetnem nadzoru nad delom Sove, poslanci pred ustavnim sodiščem izpodbijajo pristojnost pooblaščenca za nadzor, ki v praksi nikoli ni bila sporna,« je dodala Pirc Musarjeva.
Nad IP vselej sodna kontrola
Ob tem je še opozorila, da je nad IP vselej sodna kontrola: »Tudi če pooblaščenec v skladu z določbami zakona o dostopu do informacij javnega značaja odloči, da je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ga zavezancu ni treba posredovati prosilcu/javnosti, če sproži upravni spor in zahteva odločitev sodišča.«
Na pobudo poslancev Mateja, Franca Pukšiča (SLS) in Mateja Tonina (NSi) je v četrtek 33 opozicijskih poslancev vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, s katero predlagajo, naj ustavno sodišče oceni, ali je IP pristojen za izvajanje nadzora nad obveščevalno-varnostnimi in varnostnimi službami.
Začasno zadržanje izvrševanja domnevno spornih zakonskih določb
Ustavno sodišče naj bi presojalo o nekaterih členih zakona o informacijskem pooblaščencu, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Vlagatelji zahteve predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja domnevno spornih zakonskih določb in absolutno prednostno obravnavo zadeve.
Po mnenju opozicijskih poslancev se utemeljeno zastavlja vprašanje, ali je Informacijski pooblaščenec na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja upravičen, da samostojno presodi in odloči, kdaj je nek dokument obveščevalno-varnostne ali varnostne službe takšne narave, da bo kot samostojni dokument javnosti lahko pojasnil okoliščine celotne zadeve, ali pa jo bo zavedel.
