»Prihodnja vstaja se pripravlja, vendar datuma še nismo določili. Res smo na petkovih protestih omenili 8. marec, ampak je bilo to zgolj v sklopu programa, da smo nekoliko dvignili energijo in dobili odziv ljudi, če so za to,« nam je zaupal Petrovčič in dodal, da je bil odziv pozitiven.
V petek popoldne je bilo na Trgu republike po podatkih policije okoli 20 tisoč ljudi, mnogi pa so prepričani, da je bila ta številka še nekoliko večja. Kot je dejal Petrovčič, je bilo lepo videti takšno množico ljudi. Je pa dodal, da ne gre toliko za številčnost kot za program in sporočilo, ki ga zborovanje daje. »Konec koncev je lahko pomemben tudi glas ene osebe, ki stoji pred parlamentom ali pa hodi po cesti s transparentom v roki. Pomembno je tisto, kar piše na transparentu, ne pa množičnost,« je prepričan Petrovčič. Poudaril je, da njihov končni cilj ni čim večje število ljudi na ulicah, temveč dolgoročne spremembe.
»V odboru VLV in ostalih interesnih skupinah se bo v prihodnosti delovalo v smeri neke artikulacije zahtev. Morda je to vpeljava kakšnih novih inštrumentov, kot sta ljudska nezaupnica in neposredna demokracija. Teh interesnih skupin je sicer ogromno, kakšnih 40. Ne morem pa govoriti v njihovem imenu in o tem, kaj oni pripravljajo – mi jim moramo zgolj odpreti vrata,« je razložil Petrovčič in dodal, da Kričač kot nevladna organizacija pri tem zagotovo ne bo sodeloval. »Kričač je zgolj protestno gibanje, deluje kot nekakšen glas ljudstva,« je poudaril.
Foto in video: Več kot 20.000 vstajnikov okupiralo Ljubljano
Protestival se bo tudi v prihodnje pridružil vstaji
Govorili smo tudi z Matijo Solcetom, ki stoji za kulturniškim gibanjem Protestival. Kot nam je zaupal, datum prihodnjega Protestivala še ni določen, najverjetneje pa ga bodo ponovno združili z Vseslovensko ljudsko vstajo. »Moramo se usesti in pogovoriti, tudi z odborom VLV. Nekaj se je govorilo o 8. marcu, toda nismo še nič dorekli. V osnovi gre res za dve ločeni enoti, toda glede na situacijo, v kateri smo, znova skupaj načrtujemo naslednjo vstajo,« je povedal.
Prvi del minulega Protestivala se je pričel že v četrtek, ko se je blizu tisoč protestnikov z belimi papirnatimi maskami podalo pred parlament, tam maske odvrglo in zažgalo. »Tovrstna simbolika deluje dosti bolje, ko je bolj koncentrirana in je v ospredju to izražanje. Tako da je vseeno včasih dobro narediti kakšne manjše akcije, ločene od tistih bolj množičnih protestov,« je povedal Solce. Zdi se mu, da je organizacija manjših kulturnih dogodkov dober spodbujevalni dejavnik med večjimi vstajami. »V prihodnosti načrtujemo tudi akcije, ki bodo vizualno močne in samostojne ter ne v obliki protesta. Pomlad je že na poti, prav tako pa tudi nove ideje.«
Glede na množičnost petkovih protestov je Solce prepričan, da se bo prihodnjega protesta udeležilo še več ljudi. Priznava sicer, da ga je udeležba na popoldanskem shodu presenetila: »Morda bi bilo za razmisliti o tem, ali je bolje organizirati takšne stvari ob dela prostih dnevih.«
Oglejte si še video, ki ga je na petkovi vstaji posnel Aljaž Potočnik:
Solce: Dopoldanski shod ni vplival na udeležbo pri vstaji
Solce meni, da dopoldanski shod Zbora za republiko ni bistveno vplival na udeležbo na popoldanski vstaji. »Videti je, da je bila stvar resnično popolnoma neodvisna. Tudi glede na to, da ni bilo nekih provokacij. Mislim, da so ljudje nekako tudi pozabili na ta konflikt, stvar pa je izzvenela kot praznik.«
Petrovčič jutranji shod Zbora za republiko toplo pozdravlja in poudarja, da je ustavno popolnoma upravičen. »Če pa bi se hotel ob to spotikati – tam je bilo polno starejših skupin, starejših predstavnikov, ki jih neka elita vodi na takšna zborovanja s plačanimi prevozi in sendviči. To ni tisto, kar bo vodilo državo v prihodnosti, to bo padlo na mlajšo generacijo. Ta vidik, medgeneracijska razlika, je izjemno pomemben. Popoldanski shod je bil shod mladih ljudi, tistih, na katerih bo Slovenija temeljila na prihodnosti. Tisti individualni 'izgredi' so zelo majhna kaplja v celotno morje. Jih je pa treba seveda razumeti.«
Petrovčič: Na ograji se ni dogajal ekstremizem
O nekaj manjših incidentih, ki so se zgodili na Trgu republike, je Petrovčič povedal, da ni šlo za kakršnekoli ekstremizme, temveč predvsem za simboliko ograde same. »Tu pride do konfrontacij na sami ograji. So manjše skupine, ki gledajo na demokratičnost prostora in vse te stvari. To niso skrajno desničarske ali levičarske skupine, temveč skupine, ki se zavzemajo za svobodo prostora in želijo, da se te ograje, bariere premaknejo. S strani represivnih organov pa je tako kot vsepovsod drugje – tako pač je, ta pravila je treba spoštovati, vsi vemo, da se parlament varuje pod visokimi nivoji,« je razložil Petrovčič in poudaril, da gibanje Kričač deluje striktno nenasilno.
»Med tistimi incidenti sem bil prisoten in se nisem počutil ogroženega,« pa je povedal Solce. Tudi njemu se zdi, da je šlo pri tem predvsem za posameznike. »Ne vem sicer, zakaj so pritiskali na ograje. Policija in ostali so stalno opozarjali, da je treba ljudi odmakniti od ograje. Določenim se zdi ograja glavni problem in nek simbol omejevanja naših svoboščin in so se morda zato znesli nad njo,« razmišlja. Sam sicer meni, da takšno znašanje nima posebnega smisla. »Večina ljudi pa je petkov shod sprejela zelo pozitivno, prišla s pozitivno energijo, le nekaj posameznikov je imelo neke drugačne poglede. Smo pač pluralna družba, smo različni ljudje in to je čisto v redu. To je tudi razlika med dopoldanskim in popoldanskim shodom,« je še poudaril Solce, ki je pohvalil tudi delo policije.
