Predlog zakona, kot je objavljen na spletnih straneh vlade, določa, da je v letih 2014, 2015 in 2016 davek na nepremičnine v celoti priliv državnega proračuna in da se občinam za ta leta "odstopi del prihodka od davka na način, da se vsaki posamezni občini zagotovi znesek, enak znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest".
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je danes za STA dejal, da je pomembno vprašanje, ali je v to vključeno tudi plačilo davka na nepremičnine v lasti občin. V primeru, da bi morale občine davek plačati, bi lahko bil priliv v primerjavi z dosedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča tudi do četrtino nižji, pravi Smrdelj.
V tem prehodnem obdobju se bo po predlogu davek pobiral po stopnjah, določenih v zakonu. Občine bi lahko nato z letom 2017 posamezne stopnje v celoti znižale ali zvišale za do 2,5-krat.
Predlog občin v pogovorih z ministrstvom je šel v smeri, da bi moral občinam ostati ta instrument nepremičninske politike in da bi v prehodnem obdobju nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ostalo. Kot pravi Smrdelj, je namreč za občine pomembno, da lahko stimulirajo npr. poselitev ali rabo poslovnih prostorov na določnih območjih ali pa da lahko npr. na območjih, kjer je interes večji, obdavčitev zvišajo.
Glede višine predlaganih davčnih stopenj Smrdelj pravi, da bo prišlo do velikih nihanja, navzgor in navzdol, v primerjavi s sedanjim nadomestilom - ponekod bo treba plačati precej več, ponekod pa precej manj davka. Opozarja tudi na morebitne težave s podatki v evidencami in ocenjuje, da bo pritožb veliko.
