Po mnenju poslanske skupine PS je še prezgodaj govoriti o podpori omenjeni noveli. Kot napovedujejo, jo bodo preučili in se odločili.
Tudi v SDS pojasnjujejo, da je o tem še preuranjeno govoriti, saj novelo čakajo še vsi postopki in vložitev dopolnil. Po njihovih navedbah bo zakon v postopku "šele čez en mesec, če bo prestal procesni del, pa je odvisno od amandmajev".
Poslanka SD Majda Potrata pa je poudarila, da novela ne prinaša izboljšav in vztraja pri starem konceptu zakona, s katerim se v SD ne strinjajo. Ob tem je spomnila, da je SD v tem mandatu že vložila svoj predlog zakona, ki je bil po njihovem mnenju primeren odgovor odločbi ustavnega sodišča. V SD zagovarjajo blažji pogoj za registracijo verske skupnosti, omenjeni vloženi noveli pa očitajo tudi, da v njej niso ovrednotene finančne posledice oziroma stroški za opravljanje dejavnosti duhovnikov ter da med drugim niso jasna določila, na koliko vernikov mora pristojno ministrstvo zagotoviti duhovnika, pojasnjuje Potrata. Po njenih navedbah je vprašljiv tudi način ugotavljanja števila pripadnikov posamezni verski skupnosti.
V poslanski skupini DL še preučujejo, kakšne javnofinančne učinke bi predlagana novela imela za proračun. Na podlagi tega se bodo odločili o podpori zakonu, je pojasnil vodja poslancev te stranke Rihard Braniselj. Na vprašanje, kakšni finančni učinki bi bili zanje sprejemljivi, je odgovoril, da "čim manjši oziroma nobeni". Glede vsebinskih rešitev je sicer spomnil, da gre za uskladitev z odločitvami ustavnega sodišča. A uskladitev je lahko takšna ali drugačna, je Braniselj dodal v izjavi za STA.
Tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi za STA spomnil, da gre za dve manjši spremembi, vezani na odločitev ustavnega sodišča. Osebno meni, da je predlog zakona dober za potrditev, kako se bo odločila poslanska skupina, pa še ne ve. O te bodo še razpravljali, a glede na to, da gre "za manjše spremembe", Jurša upa, da bodo poslanci DeSUS predlog podprli.
Stališče ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v okviru katerega deluje urad za verske skupnosti, do omenjene novele še čakamo.
Poslanci NSi in SLS predlagajo spremembe zakona o verski svobodi v členih, ki jih je ustavno sodišče leta 2010 razglasilo za neustavne in jih razveljavilo. Predlog novele med drugim kot pogoj za registracijo verske skupnosti predlaga 20 polnoletnih članov, pred tem pa je bilo za registracijo potrebnih 100 polnoletnih članov in deset let delovanja skupnosti v Sloveniji.
Prav tako predlog na novo ureja delovanje duhovnikov v zaporih in javnih bolnišnicah ter socialno varstvenih zavodih. Po odločbi ustavnega sodišča je v neskladju z ustavo možnost zaposlovanja duhovnikov v omenjenih ustanovah, če je v njih dovolj veliko število oseb iste veroizpovedi. Novela pa predlaga, da bi v omenjenih primerih pristojno ministrstvo zgolj zagotovilo potrebno število duhovnikov in jim za opravljeno delo nudenja individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe zagotovilo denarno odmeno, ki sorazmerno glede na opravljeno delo v razmerju do polnega delovnega časa ustreza višini povprečne bruto plače v Sloveniji.
V Katoliški cerkvi se strinjajo z novelo zakona o verski svobodi
Slovenska škofovska konferenca se strinja s predlagano novelo zakona o verski svobodi, ki so jo v DZ vložili poslanci NSi in SLS. Predlog "predvsem izboljšuje možnosti za pravično in učinkovito nudenje duhovne oskrbe bolnikom v bolnišnicah in zapornikom v zaporih", so zapisali. V drugih večjih verskih skupnostih se do novele še niso opredelili.
V noveli predlagane rešitve po mnenju Slovenske škofovske konference krepijo institute sodelovanja verskih skupnosti in države pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega, izboljšujejo raven varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji in v času ekonomske krize ne prinašajo novih finančnih obremenitev za državni proračun. "Predlog zakona tudi ne posega v načelo ločitve države in verskih skupnosti, ki ostajajo svobodne vsaka v svoji ureditvi in delovanju," so poudarili v škofovski konferenci.
Obenem so spomnili tudi na skupno izjavo predstavnikov Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji iz junija lani, v kateri so ob vložitvi predloga sprememb zakona o verski svobodi s prvopodpisano poslanko SD Majdo Potrata poudarili, da spremembe zakona o verski svobodi niso nujne, podpirajo pa vsak predlog za njegovo izboljšavo. Vse pravice in dolžnosti verske svobode je namreč po njihovih navedbah mogoče uveljavljati in izvrševati na podlagi obstoječega zakona ne glede na odločbo ustavnega sodišča, saj je sodišče že s svojim izrekom odpravilo vse neustavne določbe zakona.
