Septembra bo spet polno zaživelo vseh 13 regijskih centrov za obveščanje, ki sprejemajo klice v sili na številko 112, so sporočili iz državnega zbora. Dobro leto dni po ukinitvi nočnih izmen v šestih centrih se ministrstvo za obrambo pripravlja na ponovno uvedbo starega sistema. Nočne klice bodo znova sprejemali tudi v Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu, Postojni in Trbovljah.
Komaj čakajo
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je minister Roman Jakič še kot ministrski kandidat spomladi na parlamentarnem odboru za obrambo napovedal, da bo ponovno vzpostavil polno, 24-urno delovanje vseh regijskih centrov, kot predpisuje tudi uredba o organizaciji opazovanja in obveščanja. Ta njegova obljuba bo uresničena šele septembra, ker mora ministrstvo znotraj svojih organizacijskih enot, Slovenske vojske in carinske uprave poiskati manjkajoče kadre in jih prerazporediti na nova delovna mesta v centre za obveščanje. V javni upravi namreč še vedno velja prepoved dodatnega zaposlovanja, ki je lani v času Janševe vlade oziroma pod obrambnim ministrom Alešem Hojsom pripeljala do pomanjkanja operaterjev in posledičnega ukinjanja nočnih izmen v posameznih regijskih centrih.
Operaterji medtem že težko čakajo na ponovno uvedbo polnega delovanja vseh centrov. Kot so nam povedali, kritičnih primerov, ko bi bilo zaradi novega sistema ogroženo premoženje ali življenje ljudi, sicer niso zaznali, toda predvsem komunikacija med operaterji v centrih in reševalnimi ekipami jim še vedno povzroča težave. Uradni radijski sistem Zare ni bil zasnovan za povezovanje med regijami, temveč samo znotraj njih. Zato kljub določenim izboljšavam sistema reševalne ekipe na terenu in operaterji še vedno včasih ne morejo nemoteno vzpostavljati povezav drug z drugim.
Privarčevali skoraj polovico manj
Poglavitni vzrok za reorganizacijo centrov je bilo varčevanje, toda tudi zaradi nujno potrebnega tehničnega prilagajanja operacijskega sistema novi organizaciji dela so bili lanskoletni prihranki vlade za skoraj polovico manjši od načrtovanih. V šestih mesecih so namesto predvidenih 40.000 do 50.000 evrov z reorganizacijo privarčevali dobrih 26.000 evrov. Ker sedmim operaterjem niso podaljšali podjemnih pogodb, hkrati pa so se znižali stroški za nadure in za dodatek za nočno delo, so privarčevali dobrih 92.000 evrov. Toda zaradi višjih stroškov za prevoz operaterjev na delo v sosednje centre in za dodatek za stalno pripravljenost (skupno dobrih 18.000 evrov) je bil končni prihranek manjši. Hkrati so za že omenjeno tehnično prilagoditev sistema lani namenili dobrih 38.000 evrov. Pri slednjem gre za enkratni strošek, zato bi bili letos prihranki večji, so ob tem opozorili na ministrstvu.
